Laurent Binet: Sedma funkcija jezika

+ + + +

Detektivka, v kateri kot truplo nastopa znameniti semiolog Roland Barthes, ki je leta 1980 umrl kot žrtev nerazumljive prometne nesreče, potem ko se je vračal s kosila z bodočim predsednikom Mitterrandom.

Banalizacija virtuoza med predavatelji, katerega zvočni posnetki nastopov na Collège de France so po 40 letih še vedno pojem predavateljske erudicije v formi šarmantnih obratov? Seveda, še več, avtor za polje knjige vzame francosko intelektualno sceno sedemdesetih, kjer ironizira še druge velikane, kot so bili Foucault, Althusser, Sollers, Kristeva, Derrida, Deleuze in Lacan. Znamenito French Theory, ki je zasedla ameriške univerze, in Ecovo Bologno. Skratka, imitira njihove pogovore, spopade, predstavlja njihove teorije v formi za telebane, slika študentsko vzdušje v času, ko je bil študij kult, ko se je hodilo na predavanja dve uri prej, da si sploh dobil prosto mesto v predavalnici. Obenem pa sega v predsedniški spopad Giscard vs. Mitterrand, kjer se slednji dokoplje do čudežnega orožja sedme funkcije jezika (neznani Jakobson), ki omogoči, da bi lahko v katerikoli situaciji kogarkoli prepričali, da naredi karkoli. Pred tem z enako vivisekcijo kot pri teoretikih razčleni tudi intelektualni think tank francoske levice in desnice.

A navkljub ironiji avtor sprejme govorico Barthesa, njegov tekst je zastavljen tako, da lahko vanj vstopi nevedni kriminalist, kajpak s tolmačem, ki poskuša doumeti svet intelektualnih ikon, a ker je pisan kot parafraza teorij, bralstva zunaj poznavalcev French Theory ne bo našel. Je pa zanj prejel prestižno Prix Interallié, kar ga uvršča ob Malrauxa in Houellebecqa.