Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

Košarkar naj bo

Košarkar naj bo, 2017, Boris Petković

Slaba košarka.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

Slaba košarka.

Košarkar naj bo je film o fantu, ki bi ga v risanki igrala žirafa. Ja, na steni svoje sobe ima žirafo. Ko zelo zraste, mu pravijo Ranta (Klemen Kostrevc), a nima pojma, da je rojen za košarko. Ko mu to povejo, ugotovijo, da nima pojma, kaj je to košarka. Ko ga dajo v šolsko ekipo, vrže na svoj koš. In ko se mu vsi posmehujejo, učitelj telovadbe – Marko Miladinović, ki mu lahko vedno zaupaš, da bo Marko Miladinović – v njem vidi Gorana Dragića. Ranta je tipični slovenski junak – ljubila bi ga le mama. A pobere ga najatraktivnejša punca v razredu (Gaja Filač). Pravijo ji Metka, kemije med njima pa je toliko kot med njim in košarko. Da je film Košarkar naj bo, ki je sicer tipičen za te čase, kar pomeni, da stranske like žvečijo stand-up komiki (Lado Bizovičar, Ana Marija Mitić, Matjaž Javšnik ipd.), štartal med EuroBasketom 2017, ni bila ravno najboljša ideja.

Na EuroBasketu gledamo odlično košarko, ki je tudi odlično posneta in zrežirana. V filmu pa gledamo izredno slabo košarko. In kar je še huje: gledamo tudi izredno slabo posneto in izredno slabo zrežirano košarko. Monotono, brez imaginacije, fantazije in napetosti. To je približno tako, kot če bi posneli film o bančnem ropu, potem pa bi bilo vsako televizijsko poročanje o bančnem ropu bolj dramatično in napeto od filma. Jasno, od mulcev, navadnih šolarjev, ne moremo pričakovati, da bodo igrali tako dobro kot Dragić, Dončić in Prepelić, toda to je film – in naloga filma je, da poskrbi za dramo, da torej košarko, magari le šolsko, prelevi v triler, ne pa v antiklimaks. Vraga, naloga filma je, da mulce prelevi v boljše košarkarje od Dragića. Še toliko bolj, če košarki posveti toliko časa. Toliko časa posveti le še pouku, šolskim uram, a tu je spet problem: težko je reči, v kateri razred sploh hodijo junaki tega filma. Igrajo jih najstniki, ki pa se obnašajo »brezčasno« – tu nihče ne preklinja, pije ali kadi. Seks? Nehajte. Barabije? Pa kaj še! Vsi so pridni, sterilni, napihljivi. Košarkar naj bo je mladinski film, ki pa ni za mladince. Še za tiste, ki v njem igrajo, ni. Že zdavnaj so ga prerasli. Ranta in Smodlak (Matija Brodnik), njegov prijatelj s Trumpovo pričesko, tu in tam sta videti kot Samo in Sandi iz Čapove Vesne (Smodlak celo faše svojo Hiperbolo), kar Metko spremeni v Vesno. Morda je čas za rimejk Vesne – Gaja Filač je pripravljena. A kot kaže, bo morala sama igrati tudi Sama in Sandija.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.