Irvin D. Yalom: Darilo terapije

+ + + + +

Odprta knjiga psihoterapevtom in njihovim klientom.

Psihiatri običajno pišejo knjige, v katerih na primerih pacientov predstavljajo smisel in učinke terapije. Yalom je stvar obrnil: z varne distance opazovalca je prestopil v prvo osebo – kaj počne terapevt na seansi s pacientom? In potem premišljuje o svoji praksi in početju svojih kolegov. Ne gre za ekshibicionista, mož je zaslužni profesor psihiatrije na univerzi v Stanfordu, s pol stoletja prakse in številnimi knjigami, avtor modela eksistencialne psihoterapije. Njegova knjiga hodi po robu, saj namesto distance poantira bližino s pacientom, ki ga vzame kot sopotnika. Odpira vprašanje, zakaj mora tudi sam kaj povedati o svojem življenju, v čem je smisel, da kdaj obišče pacienta, o trenutkih, ko je pacient postal terapevt terapevtu, predvsem pa o nevarnostih in neuspešnosti terapij, od transfernih pasti in seksa naprej. Ali ko denimo pacient uživa v terapiji, ki jo vzame za nadomestek življenja, ne pa za šolo življenja, kar v biznis usmerjeni terapevti s pridom izkoriščajo. In spregovori o meji: če delaš več kot 40 ur na teden, boš kot terapevt padel v osamljenost in zanemaril svoje odnose. Preprosto – pregoreli terapevt pomeni zgrešeno terapijo. Gleda v duhu ekosofije, ki jo je prestavil v psihosofijo.

Yalom je pravzaprav zasebni učitelj sokratskega tipa, ki učenca napeljuje na razmišljanje, na spoznavanje sebe (vzgibov, zaradi katerih se odločaš, da boš z njo in ne z drugo njo), ga napeljuje k vzgibom radovednosti. A vseeno ni učitelj, ki bi poučeval znanja; je sogovornik, ki skuša pacienta napeljati, da zna v sebi poiskati vir in moč za soočanje s travmami, ki na svetu dežujejo kar naprej.

Kdo je potencialni bralec? – Se ve, da terapevti, še bolj pacienti in kajpak tudi sleherniki. V resnici pa nevarna knjiga za terapevtske ordinacije, zakaj njen temeljiti bralec bo znal zapustiti marsikatero terapijo.