Cirila Toplak: European Continentalism

+ + + + +

Zgodovina evropeizacije.

Začetek kajpak v antiki, vsaj s pojmom Evrope in politično tvorbo rimskega imperija, nato dominacija krščanstva, a šele l. 1766 vznikne termin evropska civilizacija. Nato mimobežnici Napoleona, a tudi Hitlerja, ki je bitko pri Stalingradu skupaj z evropskimi legionarji vodil kot spopad za Evropo, ter na koncu formiranje Evropske unije. Knjiga poleg širokega spektra referenc prinaša tri manj poznana dejstva. Daljnosežnost političnih misli filozofov, zgodovinarjev in literatov, kot so Montesquieu, Michelet, Mazzini in Herder, serijo neuspešnih evroasociacij v prvih desetletjih 20. stoletja in vlogo ZDA. Montesquieu je postavil kulturne razlike med Evropo in Azijo namesto na fizičnih pojavnostih in klimatskih posebnostih na temeljih dinamizma in obsesije z delovnimi aktivnostmi. Med drugim je tudi pojasnil, zakaj je bil tedanji francoski kralj osvajalsko uspešnejši od španskega navzlic bogastvu španskega zlata; bojevitost svojih poveljnikov je namreč spodbujal z neskončnim arzenalom ničevosti – podeljeval jim je plemiške nazive in privilegije.

Po prvi veliki vojni je vzniknil »Colpach Cercle«, ki so ga sestavljali nemški, francoski, belgijski in luksemburški intelektualci in politiki, »renska mreža«, ki je povezovala francoske in nemške katoliške mislece, predvsem pa panevropsko gibanje, ki ga je začrtal Coudenhove-Kalergi. A zakaj so vsi ti poskusi naddržavnega povezovanja izzveneli brez večjih uspehov? Oziroma drugače: kako da je potem uspela stvaritev EU? Avtorica podrobno izpostavi vlogo ZDA, katere dejavnost je bila pred tem usmerjena v sistematično podpihovanje evropske razcepljenosti, potem pa je v času hladne vojne soustvarila branik pred SZ. Knjiga, ki genezo EU iz antično-krščanskih temeljev razširi na filozofsko-politično dediščino.