Daniel Miller: Potrošnja in njene posledice

+ + + +

Antropološka knjiga, ki konzumerizma ne jemlje kot oblike manipulacij trgovskih družb, ki ljudem prodajajo nekaj, česar ti ne potrebujejo.

Reklame običajno razumemo kot proces globalizacije, ki nekje iz biznis centra posname promocijske filme in jih potem prevedene vsiljuje po različnih koncih sveta. Avtor proučuje Trinidad, v katerem pa zapazi, da se tam oglaševalci skušajo približati domačinom tako, da ustvarjajo reklamne filme na podlagi lokalnih tradicij, da torej paradoksalno podpirajo domače kulturne vzorce.

Božično nakupovanje ima status kolektivne manije, a Trinidadčani mu odvzamejo antisocialne vidike. Predmete, ki jih potrebujejo v domovih, in praktična darila za bližnje kupijo pred praznikom in se potem obdarujejo točno s tistim, kar jim manjka med letom. Podobno tudi ne marajo, da jih povezujejo z delom, ki je zanje nujno zlo mezdnega odnosa, temveč s predmeti, ki so jih kupili in skozi katere izražajo svojo individualnost. Potrošnja je zanje primarna točka neodtujljivega življenja.

Knjiga, ob kateri bi se Marx zgrozil, je sestavljena kot amalgam. Osrednjo Millerjevo študijo obkrožata namreč kar za tretjino teksta dolga razgovora treh intelektualcev: sociologa, okoljskega proučevalca in antropologinje. Ta navkljub intelektu ostaja kozerski. Vzemimo poskus švedske vlade, ki je stimulirala razmah hibridnih vozil, rezultat pa je, da se zdaj več vozijo in transport oddaja več toplogrednih plinov kot pred tem. Klasična intelektualna skepsa, ki pa je ne zanima stvar sama. Na ravni oblasti to resda drži, ekozofskih gibanj, ki s prehodom na vlak, kolesa in pešačenje dejansko zmanjšujejo porabo energije, pa ne zapazijo.

V celoti zanimivo in pronicljivo delo, vendar pod preveč pretencioznim naslovom; bralec bi pač pričakoval, da bo knjiga obravnavala fenomen potrošnje v širokem kontekstu in ne le na primeru nekaj družbenih izsekov.