Žigan Kranjčan in Gašper Kunšek, plesalski tandem

Žigan Kranjčan in Gašper Kunšek kljub svojim rosnim letom sodita med naše najvidnejše plesalce – in tudi med najaktivnejše. O tem priča že zgolj dejstvo, da je na jesensko popoldne, ko smo kramljali o njunem delu, imel 22-letni Žigan hud jetlag, saj se je le dan pred tem vrnil s tretjega gostovanja na Kitajskem, 20-letni Gašper pa je imel stisko s časom, saj se je moral udeležiti vaje plesne skupine, ki jo poučuje. V njunih potnih listih bo počasi začelo zmanjkovati prostora za vse žige, ki jih prejemata ob mejnih kontrolah, ko s svojo avtorsko predstavo Alien Express gostujeta širom po svetu.

Za ples se je Žigan, ki izhaja iz znane glasbene družine (njegova starša sta Romana in Lojze Kranjčan, glasbenik je tudi brat Kristijan), navdušil pri trinajstih letih. To se je zgodilo točno takrat, ko smo se za ples navdušili tudi vsi drugi, manj nadarjeni – ko je na televiziji prvič zagledal neverjetne gibe Michaela Jacksona. Gašper, ki je svoj talent odkril že pri štirih letih, zaslug ne pripisuje neposredno Jacksonu, a njegove prve plesne formacije so se vseeno nanašale na njegove koreografije. Žigan občudujoče pravi, da je njegov plesni partner »na odru blestel že kot škorec«, in že v zgodnjih najstniških letih je bil sposoben izvesti nadrealistične plesne gibe – denimo takšne, ki so občinstvu pričarali optično iluzijo, da mladi plesalec na odru lebdi.

V poznih najstniških letih sta nadobudna plesalca razne frustracije odraščanja in spodletelih poskusov šolanja odpravila na precej nenavaden način – za tri tedne sta se odpravila v hribe, kjer sta v samotni koči plesala, vadila jogo in kundalini, plesala, meditirala, brala in si širila obzorja. Naučila sta se poslušati tako sebe kot tudi drug drugega in prisluhniti ritmu življenja, ki, kot pravi Žigan, narekuje njune plesne gibe. Iz gora sta se v mesto vrnila popolnoma razsvetljena, v svojem duhovnem prebujenju sta se spotikala v nekakšen newageevski egotrip. Zavestno sta se morala prizemljiti oziroma »ponovno naučiti hoditi«.

Prav v tem obdobju je nastala predstava Alien Express, ki jo je opazila tudi mednarodna plesna mreža Aerowaves. Ta jima poleg številnih gostovanj omogoča tudi to, da njuno delo vidijo tuji producenti. Ti prepoznavajo izvirnost in svežino, ki jo v sodobni izrazni ples vnašata z unikatno primesjo različnih urbanih plesov, še posebej hiphopa.

Nekonvencionalna zmes različnih, na videz nekompatibilnih stilov je pravzaprav odraz tega, da sta neobremenjena s slogovnim predalčkanjem. Odkar se posvečata avtorskemu ustvarjanju, sta deležna vsestranskih pritiskov, naj se slogovno opredelita. »Vendar najino delo ni sodobni ples in tudi ne hiphop. Morda so še najbližje zadeli z oznako cirkusa ali pa fizičnega gledališča, vendar najin slog še najbolj celostno zaobjame preprosto beseda prijateljstvo,« pravi Gašper. Prepričata namreč z improvizacijo, ki deluje kot natančno strukturirana koreografija. »Tovrsten pristop do dela nama omogoča sposobnost telepatske komunikacije, ki je plod dolgoletnega prijateljstva in skupnega odraščanja,« pravi Žigan.

Na odru drug drugemu bereta čustva, gibe, misli, namere. Skoraj vse, kar se dogaja med njunimi nastopi, poteka instinktivno in spontano. »Ko improviziraš pred občinstvom, si izredno ranljiv, in naučiti sva se morala sprejemati napake.« Te pa zdaj sploh ne delujejo več kot nepravilnosti, saj jih na neki način posvojita, suvereno izpeljeta in prek njih odkrivata nove principe. »Več kot tvegava, več se naučiva,« doda Gašper.

Improvizacijo sta na nedavnem gostovanju na Slovaškem pripeljala tako daleč, da sta spontano podrla četrto steno – na odru se jima je pridružila stara gospa, s katero sta zaplesala, in s tem porušila pregrado med gledalcem in nastopajočim. Občinstvo občasno vključita tudi pri izbiri glasbene spremljave, ki jo na predstavah vrtita kar z YouTuba. A zdaj, ko predstavo razvijata že dobro leto, ugotavljata, da za popolno improvizacijsko svobodo potrebujeta živo glasbo, kar sta prejšnji mesec uresničila pri uprizoritvi Chorus, ki jo je v sklopu svojega projekta Kulturni evro podprl Center za urbano kulturo Kino Šiška.

Kljub številnim uspehom se zavedata, da sta pravzaprav šele na začetku svoje poti. Ob avtorskem ustvarjanju na polju sodobnega izraznega plesa in aktivnem sodelovanju v ljubljanski valilnici talentov urbanih plesov Urban Roof se vedno bolj uveljavljata kot koreografa. Žigan je že večkrat sodeloval tudi pri predstavah na velikem odru ljubljanske Drame. Morda pa je najbolj izstopajoča dimenzija njunega početja prav ta, da v institucionaliziran sodobni ples vpeljujeta urbane plesne sloge, ki so v tem kontekstu sicer zapostavljeni.