»Hočemo omako!«

V času, ko je v ZDA veliko upravičenih razlogov za protest, navdušenci nad humoristično znanstveno fantastiko Rick in Morty protestirajo s precej prozaičnim razlogom – hočejo sečuansko omako za piščančje medaljone, ki je McDonald’s v ponesrečeni piarovski kampanji ni skuhal dovolj za vse goreče fene nadaljevanke. Ne le da jo hočejo, zanjo so se pripravljeni tudi boriti. Z denarjem in s pestmi.

Rick in Morty je satirična risanka, znana tudi pri nas, namenjena je predvsem odraslim in na številnih ravneh terja razumevanje zrelega humorja, prežetega z ironijo, nihilizmom in parodičnimi referencami. Glavni lik Rick Sanchez je nori znanstvenik, ki spominja na protagonista znanstvenofantastične komedije Nazaj v prihodnost iz osemdesetih let. Čeprav mu briljantni um omogoča nepredstavljive dosežke – od potovanja po vzporednih vesoljih do žarčnega teleportiranja in vožnje po vesolju s svetlobno hitrostjo, smisel življenja najde v iskanju sečuanske omake, ki je bila sredi devetdesetih let v verigi restavracij hitre prehrane McDonald’s začasno na voljo kot promocijsko sredstvo za Disneyjev animirani film Mulan, nato pa so proizvodnjo opustili.

Navdušeni gledalci priljubljene risanke so takoj po epizodi, kjer Rick razkrije svojo fantazijo, začeli sanjariti o zaužitju nedosegljive omake. To pa je hitro preraslo v fanatično zavzetost, kar je letos spomladi dokazala spletna dražba, na kateri so prodali 20 let star paketek sečuanske omake, ki jo je nekdo našel v starem avtu. Za omako s pretečenim rokom uporabnosti je na dražbi iztržil skoraj 15 tisoč dolarjev.

Manija z omako se je nadaljevala in občinstvo je v zadnjih mesecih McDonald’s zasipalo z množičnimi zahtevami po oživitvi proizvodnje. Ker ima risanka Rick in Morty ogromno gledalcev, je McDonald’s zadevo izkoristil za piarovsko akcijo in nedavno naznanil, da bo oktobra v nekaterih restavracijah po Ameriki na voljo omejena izdaja promocijske sečuanske omake.

Behemot hitre prehrane pa je število oboževalcev risanke oziroma potencialnih kupcev omakice, milo rečeno, podcenjeval – po tem, koliko bi jih želelo omako kupiti, pa tudi po tem, kako močno si jo oboževalci nadaljevanke želijo poskusiti. Pred številnimi restavracijami so se zagreti feni namreč zbrali že ure pred odprtjem in do odprtja naredili takšne vrste, da so te spominjale na gnečo pred najznamenitejšimi turističnimi zanimivostmi. Tudi sedem ur in več so čakali – zgolj zato, da bi jim uslužbenci največje verige restavracij s hitro prehrano nazadnje povedali, da omake preprosto ni dovolj za vse. Horde nestrpnih fenov so pobesnele.

Večina občinstva serije Rick in Morty samo sebe dojema kot zrelo in pametno – kot takšno, ki razume šale, pri katerih večina drugih ne bi niti trznila. A resničnost je očitno daleč od te idealizirane samopodobe. Oboževalci serije so se znašali nad nič hudega slutečimi uslužbenci restavracij McDonald’s, kričali so, besneli, skakali po pultih in se metali po tleh. Na hitro so ustvarili protestne plakate, na katerih je po večini pisalo #wewantthesauce (hočemo omako), in v en glas vzklikali geslo, ki v svoji preprostosti prav lepo zaobjame banalnost celotnega protesta: »Hočemo omako! Hočemo omako!« Poleg tega so besneli na družabnih omrežjih, grozili s tožbami in bojkotom. Poleg pretirane predanosti ekstremnemu potrošništvu so s tem pokazali predvsem nizko stopnjo kulture.

Kar se je sprva zdelo kot nedolžna priložnost za brezplačno reklamo za junk food in zabavni program, se je kmalu prelevilo v nasilno norenje. Je pa ta primer nazorno pokazal, kako nevarna je lahko pretirana vnema, s katero oboževalci dokazujejo pripadnost nekaterim produktom popularne kulture. Sploh danes, v dobi družabnih omrežij, ko se zmore sodobno fenovstvo hitro mobilizirati s spletnim povezovanjem, strateškim trolanjem in spletnimi memi (okrožnicami). Oboževalci geekovske kulture so v takšnem povezovanju najmočnejši, in čeprav ima to lahko številne pozitivne plati, so v kolektivni moči zmožni promovirati tudi izjemno negativne nazore. To dokazuje že množica spletnih memov, povezanih z alt-right gibanjem, ki krožijo, zakamuflirani v navidezno nedolžen spletni humor, dejansko pa širijo sovraštvo. Memi in druge oblike spletnega humorja so se v zadnjih letih izkazali za učinkovito strateško orodje za širjenje islamofobije, mizoginije in drugih sovražnih nazorov, saj spletnim uporabnikom omogočajo, da se na različne ideje, tudi denimo na prej omenjene skrajnodesničarske, ne navežejo neposredno, temveč jih širijo v obliki ironije. A vseeno jih širijo.

Takšno povezovanje pa ima vendarle veliko moč, zato ne bi smelo presenetiti, da bodo tudi podivjani oboževalci risanke Rick in Morty nazadnje nagrajeni. McDonald’s naj bi se na ponesrečeni pripetljaj odzval tako, da bo sečuansko omako vrnil v stalno ponudbo. Morda jo bomo lahko poskusili celo pri nas.