Alexander Rabinowitch: Boljševiki prihajajo na oblast: revolucija leta 1917 v Petrogradu

Kako so izvršili oktobrsko revolucijo?

Sin ruskega emigranta, v katerega dom v ZDA je zahajal tudi sam Kerenski (ruski premier, ki ga je odnesla oktobrska revolucija), je bil profesor zgodovine in je konec sedemdesetih let objavil knjigo, v kateri je seciral načrt in izvedbo epohalnega preobrata. Bravši arhive in boljševistične časnike je poudaril disperznost boljševistične stranke, ki nikakor ni bila monolit. Še manj orodje v Leninovih rokah. Njegovih člankov boljševistični tisk kdaj sploh ni objavil, vrh partije pa je denimo ignoriral njegov pisni odstop. Kdor je verjel, da je bila revolucija spontani vzgib ljudstva, je v zmoti, saj se je v prvi vrsti dogodila v vojaških enotah okoli Petrograda, ki so jih sistematično zasedli in prevzeli boljševiki in potem formalno izpeljali vojaški puč, ki je bil kajpak nadgrajen in integriran v Leninovi teoriji revolucije.

Knjiga pa poleg geneze oktobra prinaša še duh vladavine zadnjega premiera Kerenskega. Ta je po neuspešnem julijskem puču boljševikov prepovedal nekaj levičarskih časopisov, a ne vseh. Svobodo tiska je ohranil. Dobesedno. Ko so zaprli nekaj voditeljev sovjetov (Kamenjev, Trocki), so imeli zaprti v ječah prav spodoben status: lahko so pisali in pošiljali članke časopisom, ti pa so jih potem prosto objavljali! Priprti zaporniki so celo bentili, zakaj zavlačujejo z njihovimi primeri in jih takoj ne postavijo pred sodišče, da bi se lahko branili. Zagrožena kazen za oboroženi upor je bila celo danes gledano smešno nizka – do tri leta zapora, katalonskim voditeljem pa danes grozi do 30 let aresta. V Jugoslaviji je zgodovinsko-medijsko-politični aparat ustvaril občutek, da smo o ruski revoluciji vedeli vse, zdaj pa v zadnjem desetletju izhajajo prevodi del, iz katerih bralci spoznavajo, da niso poznali realnosti, ampak le mit.