Bernard Nežmah

 |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

William Ophuls: Platonovo maščevanje

Penca in drugi, Novo mesto, 2017, prevod: Janez Penca, 23,90 €

Politolog, ekolog in pisatelj o prihodnosti planeta.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

Politolog, ekolog in pisatelj o prihodnosti planeta.

Strategija neprestane rasti povzroča permanentno plenjenje nafte, kovin, mineralov, gozdov, zemlje, voda … Moderni človek pač ne živi v soglasju z naravo, temveč jo jemlje kot neskončni supermarket, iz katerega odnaša vse po mili volji. Avtor teh, ki aktualno stanje jemljejo kot neproblematično, ne bo prepričal, zakaj knjige ni pisal prepričevalno, temveč vizionarsko.

Vpeljuje koncepte, kot so: ekološki razum, varčevanje z naravo, moderni divjak, majhnost kot model, dialektika bogastva, ideal mesta s sedem tisoč prebivalci, prehod od količine h kakovosti etc. Čeprav zre v prihodnost, ni utopist. Sledi filozofskim mislim, a izhaja iz konkretnosti. Denimo iz zelene revolucije na Baliju, kjer so tradicionalno gojenje riža zamenjali z modernim in tako s pesticidi in umetnimi gnojili krepko povečali pridelek. Toda škodljivci so postali rezistentni, zemlja osiromašena in pridelek se je zmanjšal pod raven tistega v tradicionalnem kmetijstvu. Še huje, v zastrupljeni vodi naenkrat ni bilo več jegulj, ki so bile nekoč stranski pridelek. In potem obrat – domačini so se vrnili k sonaravnemu kmetovanju in to jim je vrnilo blagostanje.

A kako je mogoče ta model razširiti? Nekdanji divjaki so bili plenilci, ki pa so bili ponižni in spoštljivi do prirode. Moderni človek mnogokrat več pleni, le da tega ne vidi; oddaljenim potrošnikom se ni treba udeleževati klanja živali in ropanja naravnih bogastev, zato se niti ne zavedajo škode, ki jo povzročamo. Logika dobička zakrije misel na samoomejevanje. Okoljska onesnaženost tudi ni alarm, saj ljudje bolehajo počasi in brez uvida, da jih uničujejo prav kontaminirani zrak, voda in industrijsko pridelana hrana.

Knjiga, ki samoumevnostim sedanjosti postavlja alternative.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.