David Graeber: Utopija pravil

Antropolog in politični aktivist ter avtor odmevne knjige Dolg je tokrat napisal delo o diktaturi birokracije.

Opaža pomenljivo razliko: še pred 40 leti so izhajale kritične knjige o birokratizaciji sveta, še veliko prej je o njej pisal Kafka, zveličavni lik je bil antibirokratski posameznik, danes pa v birokratih vidijo razmah socialne države, kjer denimo birokrat deli pomoč revnim iz državne blagajne. Še več: dobil je evfemistično ime – javni uslužbenec. On je ta, ki presoja, kateri znanstveni projekti dobijo denar, katere knjige in kateri ekološki projekti so upravičeni do subvencije. Namesto svobode duha vlada sistem točk, ki bi danes na univerze ne prepustil čudakov in ekscentrikov, kot je bil Einstein. Ni več odločilno, kaj si ustvaril, temveč kako dobro znaš promovirati samega sebe. Njegove analize segajo tudi na vsakdanjo raven, na šole, zdravstvo, poplave varnostnikov in bivanje slehernika: Američan preživi šest let življenja čakajoč na zeleno luč na semaforju.

Totalna birokratizacija uničuje domišljijo, to pa vodi v absurde. Dobesedno. Župan New Yorka je dal zapreti 700 protestnikov, ker so prečkali Brooklynski most, češ da bi povzročili prometni zastoj. Mesec kasneje pa je sam zaprl drugi most za ves promet, da bi na njem lahko dva dni snemali Nolanovega tretjega Batmana. Naraščanje birokratov je dobesedno uničujoče: v podjetju v Marseillu so morali srednji menedžerji upravičiti svoje plače in so izračunali, da bi firma prihranila veliko denarja, če bi proizvodnjo preselila v Vzhodno Evropo; francoske delavce bi odpustili, sami pa bi seveda ostali na položajih. Lastnost birokracije je njena nenehna rast, ustvarja čedalje več papirološkega dela, dosega najvišjo stopnjo novo zaposlenih, je torej pravi gospodarski čudež, ki pa mu je usojen le popolni zlom.