Roparsko gnezdo

za -

Vročina.

Roparsko gnezdo, postavljeno v Los Angeles, »zahodno metropolo bančnih ropov«, se začne kot Vročina, ki jo je pred dobrimi dvajsetimi leti posnel Michael Mann – z brutalnim, krvavim ropom oklepnega vozila, ki prevaža denar. Kar pa naj vas nikar ne zavede – Roparsko gnezdo je reimaginacija, že skoraj rimejk Vročine (s pridihom Osumljenih petih), le da brez tiste transcendentalne atmosfere, ki je napetost v Vročini izrezljala v vročico.

Roberta De Nira in Ala Pacina nadomeščata Merrimen (Pablo Schreiber), nekdanji vojaški specialec, hladnokrvni vodja losangeleške bande, ki načrtuje rop zvezne banke (za 30 milijonov starih bankovcev, namenjenih uničenju, naj bi odnesli in živeli srečno do konca svojih dni, heh, verjetno v Sherwoodskem gozdu, saj veste, kot Robin Hood in njegovi Merry Men), in »Big Nick« (Gerard Butler), nakurčeni, testosteronski, skorumpirani policaj, nor na usnje, kričeče mikice in striptizete, vodja »Regulatorjev« (tajni zunajsodni šerifski klub), ki se ne menijo za zakone in človekove pravice kriminalcev, zato ne preseneča, da Donnieja (O’Shea Jackson Jr.), Merrimenovega fast & furious šoferja, na zelo neortodoksen način »prelevi« v svojega informatorja in da se akcija – z brzostrelkami, kot vojna – tolikokrat preseli na ulice. Toda svet se je v zadnjih dvajsetih letih spremenil: tako se je militariziral, da ne omogoča več opere, gladiatorski mačizem, s katerim rožljata Merrimen in Nick, je edini dokaz konkurenčnosti, ki je še preostal, pogrešljivih je vse več, mrtvi so vredni le še posmeha, zmagaš in preživiš lahko le, če zlezeš v glavo – in tatuje – negativca, vsi tisti, ki so izpadli iz dirke navzgor, pa se lahko pobijejo le še za denar, ki ga uradno ni več.