Andraž Teršek: Socialna ustavna demokracija
Založba Univerze na Primorskem, Koper 2017, 25 €
Na videz prav dolgočasna pravna tema in za povrh objavljena še v posebej zgoščenem tisku, ki ga danes opušča celo večina znanstvenih založb.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Na videz prav dolgočasna pravna tema in za povrh objavljena še v posebej zgoščenem tisku, ki ga danes opušča celo večina znanstvenih založb.
Vsebine so polemike s sodbami ustavnega sodišča, razmišljanja o pravni teoriji ter serija kritičnih presoj konkretnih pravnih odločitev. V njih avtor demonstrira pravno misel, ki ne izhaja le iz prebiranja sodnih odločb in advokatske spretnosti izpodbijanja, ampak vanjo vključi širše mišljenje, ki izhaja iz branja filozofije, sociologije in humanistike. Njegovi objekti premišljevanja se izmikajo kanonu vladajočih okvirov pravnega rezoniranja in še toliko bolj pravnega angažmaja. Profesor Teršek namreč ne jemlje prava ex cathedra, temveč ga secira v javnosti.
Opozarja na nedopustno pravno pristranskost sodišč, ko denimo sodnica na seminarju lahkotno izreče svoje mnenje, da so v našem pravu delodajalci v konfliktih z delavci šibka stran, potem pa je na zahtevo stranke v postopku ne izločijo. – Kako naj sodišče brani položaj nevtralnosti, ko pa je sodnica a priori naklonjena lastnikom kapitala? Misli in odpira teme, ki jih večina jemlje kot samoumevne. Izpostavlja kajpak pravico do protestov, ob kateri pa pravno utemelji celo radikalno pravico do upora! Potem zadene v nevralgično točko apriorne pravice lastnika, ki si na osnovi lastništva vzame pravico do samovoljnega razpolaganja z javno lastnino v smislu: lastnik lahko z lastnino počne, kar hoče. Področje aktualnih županskih samodrštev postavi kot pravno nesprejemljivo, sklicujoč se na ustavo. Dobesedno v ustavi najde branik za umetnike, ki jih mestne oblasti nonšalantno mečejo iz prostorov, čeprav so jih ti leta ustvarjali. Ustava pač prepoveduje, da javna oblast razpolaga z lastnino neodvisno od javne koristi. In še zlasti njen 60. člen, ki ščiti pravico do duhovne ustvarjalnosti, kot so umetniška dela v najširšem pomenu. Avtor bere ustavo tudi v običajno nemišljenih členih in tu je spoznanje šokantno – ustava ščiti marsikatere posameznike, le da je sodniki in tudi odvetniki ne poznajo in ne upoštevajo!
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.