Lady Bird

Rastemo.

»Kdor govori o kalifornijskem hedonizmu, ni Božiča nikoli preživljal v Sacramentu,« je pred leti rekla ameriška esejistka Joan Didion, rojena v Sacramentu, glavnem mestu Kalifornije, ki pa je, kot slišimo v filmu Lady Bird, »Srednji zahod Kalifornije«. Pomeni: zakoten, zaspan, omejen in dolgočasen. Christine McPherson (Saoirse Ronan), uporniška, zelo sofisticirana in samozavestna dijakinja zadnjega letnika katoliške gimnazije, kombinacija Molly Ringwald iz Lepotice v rožnatem in Thore Birch iz Lepote po ameriško, je sicer rojena v Sacramentu, a v Sacramentu ne kani obtičati, kaj šele v njem umreti. Razlog več, da se je preimenovala – v Lady Bird. Zdaj, ko njeno ime zveni bolj mistično, ima več možnosti za transformacijo, ki naj bi jo po koncu gimnazije – leta 2003, v času Busheve vojne proti terorju, ki jo vidimo le na TV – odpeljala na vzhodno obalo, v New York ali pa vsaj Connecticut ali New Hampshire, pač tja, »kjer je kultura«.

Pred tem mora dobiti le bitko s tremi velikimi antagonisti: prvič, s svojo odločno, bojevito, vnetljivo materjo (Laurie Metcalf), negovalko, ki v bolnišnici tolče dva turnusa in ki hoče, da Lady Bird postane svoja najboljša verzija (»Kaj če je to že moja najboljša verzija,« odvrne Lady Bird), drugič, z grozo zorenja, ki je – s svojim kombiniranjem sanj o perfektnosti, modnih muh, hormonske tesnobe, malih nepremišljenosti, evolucijskih absolutizmov, skokov smrti in mesijanskega snobizma – itak nekaj nasilnega, in tretjič, z agresivno ekonomsko neenakostjo, ki ji žre prihodnost. Ker je rojena na napačni strani socialne ločnice(nižji srednji razred, oče brezposeln in depresiven ipd.), dela vse, da bi potlačila svoje »slabo« izhodišče (taktično si omisli prestižnejšo prijateljico, bogataškega fanta ipd.), toda ob tem – ne da bi se dotaknila Zinnove Ljudske zgodovine Združenih držav Amerike, saj zadošča že avdioverzija Steinbeckovih Sadov jeze – spozna, da ekonomija ne določa le tvoje kulture, temveč tudi tvojo bit, tvojo psihologijo, tvojo identiteto. Lady Bird je film o materi, ki je obtičala, in hčerki, ki noče obtičati. Film o materi, ki se žrtvuje, in hčerki, ki hoče več. Film o hčerki, ki noče biti le boljša verzija svoje matere, in materi, ki se boji, da je le slabša verzija svoje hčerke.