Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 7  |  Kultura  |  Film

Fantomska nit

Phantom Thread, 2017, Paul Thomas Anderson

zelo za

Med dvema ognjema.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 7  |  Kultura  |  Film

zelo za

Med dvema ognjema.

Paul Thomas Anderson, največji sin Studia City (največja hči je kakopak Judee Sill), je doslej profiliral manične, kompulzivne, krute, ofenzivne, seksistične moške (Vroče noči, Magnolija, Tekla bo kri, Gospodar, Skrivna pregreha ipd.), ki bi imeli velike probleme z gibanjem #MeToo, zdaj, v neogotski Fantomski niti, pa takšnega moškega, modnega krojača Reynoldsa Woodcocka (Daniel Day-Lewis), skrivnostnega esteta, avtokratskega umetnika, control freaka in »gospodarja« elit, ki v petdesetih letih prejšnjega stoletja oblači britanski jet-set (v oblačilo jim s »fantomsko nitjo« vedno avtorsko všije tudi kako svojo misel), sooči z gibanjem #MeToo, z Almo (Vicky Krieps), natakarico, ki postane njegova manekenka, njegova muza in njegova ljubica.

Cyril (Lesley Manville), njegova posesivna sestra, menedžerka ateljeja, misli, da bo tudi Alma trajala le eno sezono (Woodcock pač ženske odslavlja kot lansko modo), potem pa lahko le nemočno gleda, kako Alma, ki noče biti le okras, izriva njo in njega, ali bolje rečeno – njegov mačizem, njegov seksizem, njegov spolni šovinizem. Woodcock ljubi le žensko, ki jo sam ustvari (obleče, oblikuje, zdizajnira), Alma pa noče biti le njegova kreacija, zato se znajde na dveh frontah – če hoče preživeti in ugotoviti, kaj je sploh med moškim in žensko, mora nevtralizirati tako moškega, ki lahko ženskam laska le tako, da jih ponižuje, kot žensko, ki uživa v tej moški »kreativni« agresivnosti, potemtakem tako moško objektiviranje žensk kot žensko oboževanje moške »genialnosti«, s podleganjem »senzualni« represivni stereotipnosti vred. Ne, za ljubezen ni mogoče nikoli reči, da ni spolitizirana – in da ni produkt političnega boja. (Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.