Henry James: Kaj je vedela Maisie

+ + + +

Vedela ni vsega, ampak dovolj

Ameriški literat Henry James (1843–1916) velja za enega ključnih realističnih pisateljev, ukvarjal se je med drugim s kontinentalnim nesporazumom, z razliko med angleškim in ameriškim použivanjem sveta, in takšen trk v obliki temnopolte bogatašinje z druge strani luže je popisan tudi v njegovem romanu Kaj je vedela Maisie.

Maisie je hči ločenih staršev, ki se dogovorijo za ločeno skrbništvo, vendar ne zaradi neskaljene ljubezni do hčere, bolj zato, da bi si nagajali. Dekle je tako paket, ki si ga podajajo, in oblika skrbništva in vse podrobnosti, od guvernant do oblačil, postanejo razlog za neusmiljeno hujskanje in opravljanje nekdanjega zakonca. Odraščajoča punca je predvsem bojno polje, na katerem padajo ostre besede, in ona razume najprej malo ali nič, postopoma, z nekaj obrati tega pozakonskega vijaka, ki se uvrtava globoko in v najbolj boleče dele, pa spoznava, da je najbolje, če se dela, da razume malo ali nič. Da je najbolje, da o stvareh, ki jih vidi, ne govori in jih ne komentira.

Vendar je James bolj že predhodnik moderne proze in tako popisovalec zapletenih notranjih stanj, zato v romanu ne gre samo za menjavo slojev in razporeditev posameznikov glede na premoženje, temveč tudi za popise paradoksalnih Maisiejinih spoznanj o pretočnosti in neulovljivosti resnice, o skrivni naravi ljubezni, ki jo vpleteni večinoma skrivajo, zato pa govorijo o ljubezni tam, kjer je v resnici ni in je zgolj materialni interes.

Pisec Maisie postavi v razširjeno družino; razširjeno ne le z materinimi ljubimci, pretežno premožnimi ali takšnimi, ki veljajo za takšne, temveč tudi z guvernantami, ki postanejo očetove ljubice, potem pa še ljubice materinih ljubimcev, vmes sta kakšna stroga postarana vzgojiteljica in kakšen naključen kolonialni častnik. Zapleteni vzorec, ki ga mora iz premolkov ali besnih odzivov predelati in razumeti v najobčutljivejših letih, pa kaže angleške – in kakšnega kolonialnega – predstavnike različnih slojev v njihovem preračunljivem prerivanju navzgor. Ljubezen in zveze so samo stopničke proti karieri, ki naj bi vsakomur omogočala boljše življenje, in pri tem begajo in se razvezujejo in ponovno povezujejo. Zdi se, kot da bi James bral Engelsove ugotovitve, da je zakon ekonomska kategorija, pri čemer so njegovi protagonisti že daleč preko monogamnosti.

Roman je bogat v zapletih in prikritih namigih, Maisie se zdi kot indikator razumevanja in seveda ne razume prikrivanja in nerazumnih potez vpletenih. Hkrati je James naredil premik v psihologijo odraščajnice, to niso več dickensovski zgledi razrednega izkoriščanja, Maisie je figura, ki ugotovi, da manj ko (pokaže, da) ve, bolje se ji bo godilo na zemlji.