Borka

 |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

Moby: Everything Was Beautiful, and Nothing Hurt

2018, Mute

+ + +

Generacija, ki je odraščala na začetku devetdesetih let, Mobyja pozna po njegovem prvem klubskem hitu Go, ki si je izposodil godalno melodijo iz kultne TV-nadaljevanke Twin Peaks. Tisti, ki smo odraščali v drugi polovici devetdesetih let, smo ga spoznali ob poslušanju kasnejših plesnih kosov, kot je Feeling So Real, ali pop balad, kot je Why Does My Heart Feel So Bad. Mlajše generacije pa ga morda bolj kot po muziki poznajo po pravičništvu, po tem, da je vnet borec za pravice živali in zagrizen vegan. Ne poznajo ga toliko kot sukača plošč, temveč bolj kot sukača jezika v katerem od številnih dokumentarnih filmov o elektronski muziki. V teh se je kot gost pojavljal in se še zmeraj redno pojavlja, saj ima status spomenika, pionirja plesne elektronike.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borka

 |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

+ + +

Generacija, ki je odraščala na začetku devetdesetih let, Mobyja pozna po njegovem prvem klubskem hitu Go, ki si je izposodil godalno melodijo iz kultne TV-nadaljevanke Twin Peaks. Tisti, ki smo odraščali v drugi polovici devetdesetih let, smo ga spoznali ob poslušanju kasnejših plesnih kosov, kot je Feeling So Real, ali pop balad, kot je Why Does My Heart Feel So Bad. Mlajše generacije pa ga morda bolj kot po muziki poznajo po pravičništvu, po tem, da je vnet borec za pravice živali in zagrizen vegan. Ne poznajo ga toliko kot sukača plošč, temveč bolj kot sukača jezika v katerem od številnih dokumentarnih filmov o elektronski muziki. V teh se je kot gost pojavljal in se še zmeraj redno pojavlja, saj ima status spomenika, pionirja plesne elektronike.

Njegov vzpon se časovno ujema z najrazburljivejšim obdobjem izrisovanja morfologije in drobljenja klubskih muzik. A to je le poenostavljanje, saj je Moby eden tistih nemirnežev, ki neprestano skačejo iz sloga v slog. Občasno zavije v ambientalna zibanja pa v ležerno, downtempo in precej pop elektroniko. Največje prodajne uspehe je dosegel, ko je ne najbolj posrečeno stavil na predelave bluesovskega izročila. Od samih začetkov pa posega tudi v čisto nasprotje, v post punk ali rock.

Naslov petnajste plošče navaja najbolj znano delo pisatelja Kurta Vonneguta, za njim pa stoji muzika puščave ob koncu sveta, postapokaliptična zgodba postčloveškega humanizma. Slogovno se Everything Was Beautiful, and Nothing Hurt vrača k avtorjevim začetkom, a še bolj se zdi, da se obrača k zlatim letom trip hopa, k tmurnemu, sivo deževnemu, meglenemu, vendar konkretnemu »zvoku Bristola«. Prevladujejo počasen tempo, temačnost in melanholija, ki jo stopnjujeta Mobyjevo popolnoma monotono recitiranje ali pripovedništvo in nežno petje različnih gostujočih vokalistk.

Mobyjev prispevek k skrb zbujajoči sedanjosti zveni resnobno, fantomsko

Mobyjev prispevek k skrb zbujajoči sedanjosti zveni resnobno, fantomsko
© Arhiv založbe

Najočitnejši učinek je tako seveda, da projekt zveni precej retro – Moby se na depresivno sedanjost odzove s tem, da prizorišče preseli v prihodnost, slogovno pa poseže globoko v preteklost elektronske popularnosti. Vse to je premišljeno. (Rockovski) udarci, parole in drugi motivacijski procesi bi zveneli precej bolj predvidljivo. Sveta, kot ga poznamo, je tako ali tako konec. A neposrednost žanrskih obrazcev je vseeno zvodenela. Od triphopovske surovosti, robustnosti, asfaltnosti in zrnatosti ni ostalo veliko, nastopila je brezhibna in sčiščena produkcija. Trip hop je bil potenten, dokler se ni trudil. Dokler se ni trudil biti poetičen, političen ali celo zamorjen.

Pri poslušanju plošče Everything Was Beautiful ... pa se zdi, da se Moby trudi. Trudi se z »umetniško interpretacijo« skrb zbujajoče sedanjosti. Trudi se z resnobno intimo, skoraj fantomskostjo, in togost robov okvira začuti tudi poslušalec.

Tekoče, lepo in brez poškodb.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.