Jurij Kunaver: Pavel Kunaver – Sivi volk

Legendarni profesor geografije, skavt, tabornik, jamar, astronom, publicist, ki predstavlja celo stoletje (1889–1988).

Hommage, pisan za množice njegovih nekdanjih učencev in prijateljev. Toda z nekaj bralne vztrajnosti se tudi drugim bralcem razkrije mož, zunaj vseh kategorij.

Več kot petdeset let je poučeval po šolah, vodil izlete, širil vztrajnost in radovednost do narave. Pri 95 je šel v dom za onemogle, a se tam tako dolgočasil, da si je na vrhu stavbe postavil astronomsko opazovalnico, vmes pa izkoristil vsak obisk za potep v divjino. Čilost mu kajpak ni padla z neba; ko je pred prvo vojno študiral na Dunaju, ni imel denarja za vlak in je preprosto pripešačil v Ljubljano; od tod je na Veliko Planino desetletje kasneje s prijatelji odkorakal tja in nazaj v dveh dneh.

Kot skavt je sobival z naravo, pohodno palico si je urezal iz leske, namesto moderne švic majice si je po pohodu pod srajco razgrnil časopis. Bil je strog učitelj: na izletu hitevši na vlak ga je skupina dijakov ignorirala in tako zaostala, da je zamudila na postajo. In? – Preprosto, s preostalimi se je vkrcal in manjkajočim pustil svobodo, da se sami znajdejo in stopijo na naslednji vlak.

Dočakal je moderno premikanje ure, jasno – na svoj način: navil si je budilko ob dveh, potem počakal, da je odbila tri, in kazalce popravil na drugo uro. Pri 93 je vneto prebiral literaturo in tako v reviji Pionir opazil narobe postavljeno fotografijo netopirjev v jami. V hipu je poslal pismo uredništvu, da napako popravijo. To mu je odgovorilo, da je počaščeno, da stari profesor še vedno prebira revijo, in mu vljudno odpisalo, da najbrž zaradi drobnega tiska ni opazil spremnega besedila, ki bralstvo sprašuje: kje je napaka?