Dobičkonosni otroci

Začelo se je z Esmeraldo (Leticio Calderon), junakinjo mehiške telenovele, sploh prve, ki so jo predvajali pri nas. Ko je leta 1998 obiskala Slovenijo, so jo želeli videti tisoči oboževalcev in teren za evforične sprejeme likov s televizijskih zaslonov je bil s tem uhojen. Zadnji se je maja lani po njem podal dr. Martin Gruber (Hans Sigl) iz nemške nadaljevanke Gorski zdravnik, ki ga je v Ljubljani pričakala vreščeča pettisočglava množica, za veliki finale pa je imel še fototermin s predsednikom Pahorjem. Pa vendar ne Esmeralda, ne gorski zdravnik, ne kak tretji televizijski obraz, ki nagovarja odrasle, ob obisku ni povzročil tolikšnega navdušenja – in hkrati od slovenskih fenov izplenil tolikšnega zaslužka – kot šesterica pojočih »šolarjev« iz mehiške najstniške telenovele Rebelde. Ta je, potem ko so bend iz nadaljevanke izstrelili na koncertne odre po vsem svetu, septembra 2008 obiskala tudi Ljubljano in kar štirikrat zapored napolnila Halo Tivoli. Enega od koncertov je razprodala v pičlih 80 minutah, skupno pa prodala kar 19 tisoč vstopnic.

A zdaj, deset let kasneje, bo ta rekord padel. Zrušil ga ne bo nihče drug kot ekipa neke druge latinskoameriške telenovele za otroke in mlajše najstnike – Jaz sem Luna (Soy luna). Tudi ta je dobila koncertni spin-off, pravzaprav pevsko-kotalkarsko-plesnega, in tudi ta se bo na evropski turneji ustavila v Ljubljani. Ne sicer v Hali Tivoli, zato pa v naši največji koncertni dvorani Stožice, kjer je prvi koncert (3. aprila) razprodan, za drugega (4. aprila) pa je na voljo le še nekaj vstopnic.

Ja, tudi pri nas smo po zaslugi Pop TV že dobro leto priča »lunamaniji«. Ni pa naključje, da je serija postala tolikšen hit, saj gre za trženjsko izjemno premišljen projekt gigantskega, pravzaprav že naravnost srhljivo velikega Disneyjevega imperija, ki ima v lasti številne studie, televizije in druge medije ter na najmlajše občinstvo stavi že od samega začetka. V Disneyjevi latinskoameriški diviziji so ugotovili, da so tržna niša tudi telenovele za mlade, in »štih probo« naredili z Violetto, ki je v času predvajanja (2012–2015) pritegnila 50 milijonov gledalcev. Takrat so izdali šest plošč z glasbo iz nadaljevanke in s koncertnimi turnejami, ki so se po obiskanosti uvrščale takoj za tistimi Taylor Swift in skupine One Direction, zaslužili 76 milijonov dolarjev.

Gledanje serije je le del »lunamanije«, kajti tu je še več tisoč licenčnih izdelkov z motivi iz nadaljevanke, ki jih pravi oboževalci preprosto »morajo imeti«.

Pred začetkom snemanja naslednje telenovele o dvanajstletni deklici Luni (Karol Sevilla), ki se iz Mehike preseli v Argentino, tam spozna nove prijatelje, se zaljubi, največ pa kotalka, so bile ambicije, razumljivo, visoke. Tako so ciljno skupino, otroke, stare od štiri do dvanajst let, prek družabnih omrežij in še zlasti YouTuba bombardirali še pred začetkom predvajanja, po vsem svetu so rasli klubi oboževalcev. Da pa bi serijo resnično lahko spremljali vsi, celo tisti, ki še ne znajo brati podnapisov, nadaljevanko zunaj špansko govorečega sveta sinhronizirajo – ja, celo pri nas, kjer smo sicer vajeni podnapisov, so se odločili za ta eksperiment, ki odraslemu gledalcu deluje prisiljeno in kljub občasnim slengovskim izrazom povsem neživljenjsko, a najverjetneje bi bil občutek ob poslušanju izvirnika enak, saj serija, milo rečeno, res ni dramski presežek. Pa vendar so bili njeni ustvarjalci prepričani, da lahko z junaško glavno junakinjo (kar je pozitivno in v koraku s časom), številnimi dekliškimi in tudi fantovskimi liki, razpotegnjeno skrivnostno zgodbo ter mednarodno igralsko zasedbo pritegnejo kar najširše občinstvo – in so tudi ga, saj serijo, ki bo kmalu dočakala tretjo sezono, predvajajo že v več kot 150 državah.

Gledanje serije pa je le del »lunamanije«, kajti tu je prek tisoč licenčnih izdelkov z motivi iz nje, od zvezkov do oblačil, torb, nahrbtnikov, ličil, ovitkov za telefone do kopij Lunine verižice z obeskom lune in sonca (ta skriva odgovor o njeni resnični identiteti) ter seveda kotalk, ki jih pravi oboževalci preprosto »morajo imeti«. Naprodaj sta že dve plošči s pesmimi iz telenovele, vrhunec za goreče oboževalce pa je spektakel Jaz sem Luna v živo (Soy Luna Live), v katerem nastopa 14 mladih igralcev in ki si ga je na lanski prvi turneji po Latinski Ameriki ogledalo 400 tisoč obiskovalcev. Večmilijonski izkupiček od prodaje vstopnic si obetajo tudi na pravkar potekajoči evropski turneji, in to kljub osupljivo visokim cenam vstopnic. V Stožicah najcenejše z omejenim pogledom na oder stanejo 45 evrov, tiste za parter 58 evrov, vipovske pa od 80 do 500 evrov. Ker si otroci koncerta ne bodo ogledali sami, je treba k temu prišteti še vsaj eno vstopnico za odraslega spremljevalca.

To pa je, čeprav mladi igralci vedno poudarjajo, da serija širi »pozitivne vrednote«, tudi glavni cilj projekta Jaz sem Luna: čim višji zaslužek na plečih otrok in njihovih staršev. Seveda to ni ne prvi ne zadnji tak projekt, vsaka generacija ima svoje, so pa telenovele s pojočimi najstniki trenutno tako zelo dobičkonosne, da tudi spletni ponudnik filmov in serij Netflix že pripravlja svojo. Seveda v Latinski Ameriki, z ekipo, ki se je kalila pri preverjenih projektih Rebelde in Jaz sem Luna.