Maščevalci: Brezmejna vojna

Preko vode do svobode.

Rečeno heglovsko: Thanos se je v Marvelovem filmskem vesolju že pojavljal (Maščevalci, Maščevalci: Ultronova doba, Varuhi galaksije), a ni bil bistven – zdaj, v skoraj triurnem spektaklu Maščevalci: Brezmejna vojna, v katerem mora zbrati šest »kamnov neskončnosti«, ki naj bi v slogu Big Banga ustvarili nov vesoljski red, pa je bistven na način, kot je bistvena Smrt v šokerju Brez povratka (in številnih nadaljevanjih) ali pa Prekletstvo v šokerju Krog (in številnih nadaljevanjih). Thanos, ki ga vokalizira Josh Brolin (bolj digitalni efekt kot človek), je kozmični nihilist s Titana, ultimativno Zlo, ljubimec Smrti, njen prerok, intergalaktični psihedelik, apokaliptični alien, znanilec Terorja, Kaosa in Konca, grobar človeštva. Vprašate se, kaj je počel do sedaj – zakaj je čakal in ždel v ozadju?

Nič, umazane posle je naivno prepustil Lokiju (Maščevalci) in Ronanu (Varuhi galaksije), ki pa se nista izkazala, zato zdaj all-inclusive Zlo, strašno breme uničenja človeštva, prevzame nase. In Thanos, ki ima vojsko negativcev (ne tako karizmatičnih, kot je on), misli resno – če bi se zgodila njegova volja, bi ljudje izginili. Ali pa vsaj polovica človeštva. Občutek ima, da jih je preveč, da je torej vesolje prenaseljeno, zato izgleda kot duhovni brat Bertranda Zobrista, tajkunskega genetika in transhumanista, ki je v Brownovem bestsellerju Inferno – in Howardovem istoimenskem filmu, sicer popolnem debaklu – sklenil, da bo prenaseljenost planeta zreduciral z lansiranjem »nove kuge«. Prenaseljenost vesolja (vode, zraka in drugih naravnih virov je vse manj, slišimo) zasenči podnebne spremembe, Thanosova teroristična »grožnja« pa ni brez usodnih geopolitičnih posledic: Zlo je namreč tokrat preprosto preveč genocidno, da bi lahko superjunaki solirali in se predajali narcizmu majhnih razlik, kar seveda pomeni, da se morajo vsi Marvelovi superjunaki, Iron Man (Robert Downey), Thor (Chris Hemsworth), Hulk (Mark Ruffalo), Črna vdova (Scarlett Johansson), Stotnik Amerika (Chris Evans), Starlord (Chris Pratt), Drax (Dave Bautista), Mantis (Pom Klementieff), Heimdall (Idris Elba), Zbiralec (Benicio Del Toro), Zimski vojak (Sebastian Stan), Črni panter (Chadwick Boseman), Gamora (Zoe Saldana), Vision (Paul Bettany), Spider-Man (Tom Holland), doktor Strange (Benedict Cumberbatch) in tako dalje (res vsi, razen Ant-Mana in Hawkeyja, če smo že ravno pri tem), totalno povezati in združiti v ultimativno koalicijo voljnih. Slišiš, Trump!?

Odgovor na ultimativo Zlo je ultimativna koalicija voljnih! Še toliko bolj, ker Thanos ne diskriminira, temveč pobija kar povprek, ne glede na raso, spol, status in veroizpoved. A Donald Trump bi z veseljem vodil to koalicijo – ker Thanos brez milosti pobija tudi belce! Še raje pa bi vodil destruktivne sile Črnega reda: Trump z vsako potezo kaže, da se mu zdi svet prenaseljen in da bi se bilo treba dela človeštva – Mehičanov, muslimanov, sirskih beguncev, spolnih manjšin, novinarjev, Meryl Streep itd. – znebiti. Podnebne spremembe pa ima itak le za fake news. Thanos izgleda kot transfiguracija Donalda Trumpa, brezmejna vojna, ki divja med silami Thanosovega Črnega reda in Marvelovimi superjunaki, izgleda kot transfiguracija II. svetovne vojne ( ja, superjunake čaka hud posttravmatični stres), zadnja bitka – bitka za vesolje – pa kot bitka na Neretvi, ki je ne preživijo vsi superjunaki: nekateri se za nas superjunaško, patetično, tako rekoč religiozno, že kar partizansko žrtvujejo. A to so lažne solze, saj vemo, da se bodo vrnili. Tragedije so danes videti kot telenovele.