Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

LBJ

LBJ, 2018, Rob Reiner

Ameriški predsednik.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film

Ameriški predsednik.

Trump pravi, da je najboljši pogajalec in najboljši deal-maker, obenem pa bi rad Ameriko naredil tako veliko – tako belo in tako belsko –, kot je bila nekoč, še preden je predsednik Lyndon B. Johnson leta 1964 skozi kongres spravil zakon o državljanskih pravicah (Civil Rights Act), ki je odpravil rasno segregacijo in politično diskriminacijo. Živo si lahko predstavljate, kako dober pogajalec in kako dober deal-maker je moral biti, še zlasti če pomislite, da je moral od rasizma odvrniti ljudi, ki so bili sveto prepričani, da so črnci sami izbrali suženjstvo.

Johnson, populistični, politično nekorektni, profani demokrat iz Teksasa (ponosen na svoja »teksaška jajca«), zvijačni, robati, vulkanski kralj »ljudske« retorike, ki ga igra Woody Harrelson (malce manj paranoiden kot Bryan Cranston v filmu All The Way), je predsednik senata, ko leta 1960 kandidira za ameriškega predsednika, a ga na strankarskih volitvah ustavi mladi John F. Kennedy (Jeffrey Donovan), v katerem sam vidi le »paradnega konja« – sebe ima za »delovnega konja«. Kennedy je Mozart, Johnson pa Salieri. Kennedy ima trumo fenov, Johnson nobenega. Vsaj tako se mu zdi, ko ždi v ponižujoči in impotentni senci Kennedyjevega glamurja in ko nič ne kaže, da bi se hotel odpovedati »južnjaški utehi«, toda ko ugotovi, da gre s časom lahko le tako, da jug prepriča v odpravo rasistične zakonodaje, nastopi kot ta, ki tekoče govori oba jezika, tako jezik juga kot jezik Kennedyjev, kar ga po Kennedyjevi smrti prelevi v deal-makerja, ki zna tako dobro zgrabiti za jajca, da potem sledi tudi glava. LBJ – poganjek serije vrhunskih Johnsonovih biografij, ki jih je napisal Robert A. Caro, ne ravno Nixon (via Oliver Stone) – izgleda kot televizijski Amadeus, le da retuširani happy end privošči tudi Salieriju, stvaritelju ameriške Great Society, velike socialne države (Head Start, Medicare, Medicaid), prvemu ameriškemu predsedniku, ki je revščini napovedal vojno, a je potem padel v Vietnamu, tako da leta 1968, ko so na protestnih shodih skandirali »LBJ, LBJ, How Many Have You Killed Today?«, ni ponovno kandidiral. (tudi Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.