Moj lažni mož

Nasilje v družini.

Garry Marshall je leta 1987 posnel Overboard, tipično staromodno romantično komedijo. Pomeni: tipično seksistično himno patriarhalni ureditvi. Goldie Hawn je igrala Joanno, bogato, sebično, ošabno, zoprno dedinjo, ki nenehno ponižuje in žali tesarja (Kurt Russell), vdovca s štirimi otroki, toda ko pri padcu z jahte izgubi spomin, se ji tesar predstavi kot njen mož – in Joanna ga objame z vsemi štirimi. Jasno, pripelje ji tudi svoje štiri otroke: To so najini otroci! Joanna jih objame z vsemi štirimi. Overboard je sporočal dvoje. Prvič, žensko je treba ukrotiti – neodvisnost le škodi njenemu značaju, saj jo dela sebično, ošabno in zoprno. In drugič, ženska je rojena za moža in otroke – patriarhat je njen raj. Le patriarhat lahko žensko prelevi v perfektno ženo! Rekli boste: ampak Joanna je v to prisiljena, ker je amnezična in ne ve, kaj se dogaja!

Ja, vsekakor – in happy end je, ko začne to, kar prej počne po sili, početi prostovoljno. Rimejk, naslovljen Moj lažni mož (bi brali roman z naslovom Moj lažni mož?), si zdaj, v času gibanja #MeToo, ne more privoščiti, da bi »kaznoval« ženske, zato sklene, da bo »kaznoval« moške. Kate (Anna Faris), vdova s tremi hčerkami, opravlja številna slabo plačana dela, med drugim tezgari tudi pri sebičnem, ošabnem, zoprnem, magnatskem Leonardu (Eugenio Derbez), ki jo žali in ponižuje, toda ko pri padcu z jahte izgubi spomin, se mu predstavi kot njegova žena – in Leonardo že opravlja težka fizična, proletarska dela, obenem pa tudi kuha, pospravlja in skrbi za hčerke. Moj lažni mož skuša dati lekcijo ne le moškim, temveč tudi elitam – naj vidijo, kako je na drugi strani! Toda sporočilo rimejka ni nič manj nerodno od originalnega sporočila: »zgledno« družinsko življenje je mogoče doseči le na silo, z veliko manipuliranja, z veliko psihičnega nasilja. Ne, rimejk res ni daleč od originala: ženska hoče patriarhat – če ga ni, ga ustvari sama!