Jupitrova luna

za

Nebo nad Budimpešto.

Sirske begunce, ki bežijo pred brutalno vojno, pri poskusu »nezakonitega« vstopa na Madžarsko čaka nova vojna, nič manj brutalna od tiste v Siriji. Begunci, ki jih tovornjak ponoči pripelje do bližine madžarske meje, se skušajo s čolni prebiti čez močvirje, toda nenadoma se prižgejo žarometi in mejna policija začne streljati. Kot da je vojna. Reši se, kdor se more! Panika! Kaos! Omaha Beach! Čolni potonejo. Na drugi strani je Evropska unija (ultimativna civilizacija!), toda od nekaterih beguncev ostanejo le snikerji. Tisti, ki ves ta ogenj in svinec preživijo, bežijo skozi gozd, policija pa jih preganja kot stekle pse, kot teroriste – a natanko tako jih Evropska unija, še posebej njen višegrajski del, tudi vidi.

Obenem pa se zgodi čudež – Aryan (Zsombor Jéger), sirski begunec iz Homsa, ki ga ustrelijo (in ubijejo), vstane od mrtvih in se prelevi v neke vrste superjunaka, mučeniškega Supermana, ki ni brez supermoči, kot sta letenje in lebdenje. Ko pristane v begunskem taborišču, ga opazi doktor (Merab Ninidze), propadli kirurg, ki sklene, da bo njegove nadnaravne, domnevno zdravilne supermoči izkoristil in monetiziral – Aryana pacientom prodaja kot angela. Mundruczó, ki je pred nekaj leti posnel sijajnega Belega boga in ki Madžarsko prikaže kot deželo, v kateri javno razpravo intonirajo fašistični skini, etnonacionalizem, podžiganje strahu pred begunci, islamofobija, oportunizem jare gospode in sanje o »ponovnem vstajenju Madžarske« (očitno prevod Trumpovega slogana »Naredimo Ameriko ponovno veliko«), s tem poudari vso obscenost zahodnega humanizma: begunci so sprejemljivi le, če jih je mogoče tržiti. Če nimajo tržne vrednosti, niso vredni pomoči. Če naj bodo upravičeni do pomoči in zaščite, potem morajo leteti – v smislu kot pravimo, da produkti letijo s prodajnih polic. Da bi bili sprejemljvi, morajo biti v vseh pogledih nadnaravni. (Kinodvor)