Nevarne igre

proti

Mojstri iluzij.

Rusi pridno snemajo imitacije holivudskih spektaklov. Nočna straža je Matrica po rusko, Zaščitniki so Maščevalci po rusko, Koda apokalipse je James Bond po rusko, Nevarne igre pa so Mojstri iluzij po rusko. Michael (Miloš Biković), briljantni in arogantni prevarant, kralj manipulacij, trikov in novih tehnologij, ki se infiltrira v jet-set kazino, da bi naštudiral sistem in elitno klientelo, noro na visoke stave, se po treh mesecih priprav spusti v partijo pokra, s katero naj bi dobesedno slekel nekega magnata, toda veliki dobitek, pet milijonov dolarjev, mu izpred nosu – z majhno pomočjo »magičnega« Antonia Banderasa – spelje skrivnostni hazarder, očitno con-artist, mojster iluzij, ki mu, kot vidimo, spremeni vizualno percepcijo, tako da »vidi« boljše karte, kot jih pa dejansko ima. Ja, prevarant prevara prevaranta.

Od tod do šefa kazina, mogočnega gangsterja, ki hoče pet milijonov nazaj (v enem tednu!), je potem le korak, kakor je tudi le korak do mističnega ilegalnega kazina, v katerem nastane načrt za največji rop v zgodovini človeštva, in do formiranja »sanjskega moštva«, ekipe superjunaških iluzionistov (recite jim »Oceanovi možje X«), ki jih lahko nadnaravne sposobnosti – kriptostezistične, telepatske, telekinetične, hipnotizerske ipd. – odpeljejo onkraj realnosti in v »kolektivno nezavedno«. Ko jih gledate, kako penetrirajo v misli drugih ljudi, si mislite: uf, kako bi lahko šele s temi superjunaki vplivali na izid predsedniških volitev v Ameriki! In ko bo te misije nemogoče konec, si jih živo predstavljamo na razvpiti sanktpeterburški »farmi trolov« – na čelu Putinove nove vojske in nove ruske duše, mistične, metafizične, nadnaravne in vsemogočne. Navsezadnje, vsi ti superjunaki bi lahko s svojimi nadnaravnimi sposobnostmi bajno obogateli, pa niso, ker ne mislijo nase, temveč na skupno dobro in višje cilje – patriotski stroj jih bo z veseljem posvojil.