Milan Brglez, razrešeni podpredsednik SMC

»Šarcu mečejo polena pod noge«

Z Milanom Brglezom, do nedavna drugim možem stranke SMC, smo se pogovarjali jutro po tistem, ko ga je izvršni odbor stranke izključil. Iz SMC so sporočili, da naj bi Brglez kršil sklepe stranke, domnevno naj bi se ponujal za predsednika državnega zbora, kljub temu da so se v SMC za to mesto odločili kandidirati predsednika Mirana Cerarja. A Brglez v pričujočem intervjuju pojasnjuje svojo različico dogodkov, ki so zdaj zapletli sestavljanje levosredinske koalicije. Eno izmed ključnih vprašanj naj bi bilo, katero od strank, NSi ali Levico, je smiselno še dodatno povabiti k sestavljanju levosredinske koalicije. Brglez naj bi imel podporo Levice, Cerar pa je ni imel. Ob tem, seveda, da imata oba v stranki že daljšo zgodovino boja za notranjo prevlado.

Vas je izključitev iz stranke presenetila?

Psihološko sem bil nanjo že zdavnaj pripravljen, bil sem pa presenečen nad zrežiranostjo celotnega postopka in odsotnostjo premisleka o posledicah ter še vedno odsotno komunikacijo.

V SMC trdijo, da niste spoštovali odločitev stranke.

To je formalni razlog. Izvršilni odbor stranke je namreč sklenil, da SMC za mesto predsednika DZ v koalicijskih pogajanjih predlaga gospoda Mira Cerarja, a v času koalicijskih pogajanj je postalo očitno, da se v tako kratkem času stranke glede Cerarja ne morejo poenotiti. Druga pot je bila, da bi se stranke postopoma dogovorile o sestavi prihodnje koalicije, tudi o tem, da bi Cerar postal predsednik parlamenta, medtem ko bi parlament vodil začasni predsednik. K temu sem se na koncu, ker nisem več videl druge rešitve, tudi sam nagibal. A poudarjam, da je bil to zgolj formalni razlog za izključitev iz stranke. Tudi na izvršilnem odboru so ga navedli med drugimi razlogi. Kot to, da sem zasenčil predsednika stranke. Pa da sem bil prevečkrat v medijih in podobno.

V prvem sporočilu za javnost ste zapisali, da so vas razrešili zato, ker ste nasprotovali koaliciji s SDS. Lahko to pojasnite? 

Priznam, da je bila to moja prva, deloma čustvena reakcija. A še vedno sem prepričan, da sem bil ključni branik pred takim scenarijem.

Torej je bila ta izjava nepremišljena?

Bom tako odgovoril: sam osebno o možnosti koalicije med SMC in SDS niti razmišljal nisem, mnogi drugi v SMC pa takšno možnost dopuščajo, nekateri celo aktivno lobirajo zanjo. Formalni sklepi SMC sicer tega ne kažejo, sem pa sam te ideje poslušal znotraj srečanj vodstvenih organov stranke. Obstajala je ideja, bi se SMC pogajala z obema stranema hkrati, da bi tako povečala pogajalski izkupiček. Sam sem temu nasprotoval. Moje stališče je bilo, da moramo iti iskreno v pogajanja s strankami levosredinske koalicije, bodisi z Levico bodisi z NSi. Občutek sem imel, da so mnogi v SMC poskušali narediti vse, da dejanska pogajanja s t. i. levo koalicijo niti stekla ne bi. In da ne ločijo pogajanj od izsiljevanja.

Čeprav je SMC sprejela sklep, da ne bo šla v koalicijo s SDS, so torej nekateri to možnost dopuščali.

Da, v smislu tretjega kroga iskanja mandatarja. Če prvi – Janša – ne bi uspel in bi drugega –Šarca – lahko zrušili od znotraj, ostane tretji krog. V tem kontekstu bi potem SMC odšla v koalicijo s SDS in tako pod navednicami rešila Slovenijo pred predčasnimi volitvami.

To trditev je seveda težko dokazati. Dejansko je Cerar v tem mesecu takšne informacije večkrat jasno zanikal.

Res je. A nekateri člani izvršnega odbora so sami medijem pojasnjevali, da je smiselno, da gre SMC v koalicijo s SDS. Njihov argument, zakaj bi se morali pogajati že zdaj s SDS, je bil, da ne bomo na koncu na vlak skočili zadnji.

Kar pomeni, da ne bi na koncu stranka dobila najmanj pomembnih funkcij v koaliciji pod vodstvom Janeza Janše?

Da.

Kaj pa program? Kako bi v SMC s SDS uskladili program?

Večje vprašanje je, kako bi stranka takšno potezo pojasnila volivcem. Glede programa pa posebnih debat ni bilo. Tisti, ki so bili za povezovanje s SDS, so jasno povedali, da je za SMC Levica izključena iz vsake kombinacije.

Na zadnjem kongresu stranke seveda niste trdili, da je SMC stranka, ki si želi samo funkcije, ampak da je SMC stranka, ki združuje.

Seveda. Pred volitvami smo se znotraj SMC dogovorili, da bomo ohranjali enotnost. Kar pomeni, da recimo sam nisem šel v protikandidaturo za predsednika stranke proti Miru Cerarju. Dogovorili smo se, da bomo vsa odprta vprašanja prihodnosti SMC reševali po volitvah, ko se bomo o tem odločali demokratično, recimo s tajnim glasovanjem.

V SMC trdijo, da je bil razlog za vašo izključitev iz stranke ta, ker naj bi se sami ponudili za predsednika parlamenta, čeprav je formalno stranka ponujala zgolj Cerarja. V intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo (STA) ste prejšnji teden dejansko omenili, da bi lahko to funkcijo začasno opravljali še naprej. Ste ali niste kandidirali?

Zaporedje dogodkov je malce drugačno. Moja javna izjava za STA je bila objavljena, potem ko je bilo jasno, da Cerar ne bo dobil 46 glasov. Na neki točki sem celo sam lobiral, da naj ga določene stranke na levi podprejo, da ne bi zapadli v politično krizo. Tako da je očitanje meni, da sem nekomu »skočil v hrbet«, neetično in nemoralno. Morda lahko še dodam, da sem s Cerarjem imel recimo tudi dogovor, da lahko pomagam ali prispevam k oblikovanju levosredinske koalicije. Idejo, da bi lahko skočil v proces začasni predsednik, sva s Cerarjem na štiri oči delno preigrala prejšnji ponedeljek. In je ni zavrnil. Razumel je kompleksnost situacije. Moram pa biti jasen: nikoli se nisem nobenemu predlagal sam, so me pa nekatere stranke videle kot možnega 'začasnega' kandidata. Pravzaprav vse razen moje.

Da bo jasno: znotraj koalicijskih pogajanj vas je predlagala SD. SMC pa ne. Kako naj to razumemo?

Znotraj koalicijskih pogajanj so se morale stranke sprva poenotiti glede predsednika državnega zbora. Nobeden od kandidatov, niti Cerar, ni imel v začetku dovolj velike podpore. Sam sem imel 43 glasov, imel sem torej glasove vseh petih strank, razen SMC. Zato sem bil pripravljen to funkcijo začasno sprejeti, če bi s tem pomagal pri oblikovanju levosredinske koalicije. V vsakem primeru bi bila to začasna rešitev, kar sem poudaril tudi v intervjuju za STA. V tistem tednu sta me tako Cerar kot Šarec prosila, naj grem sam prepričat Levico, naj dajo svoje glasove za to, da bi za predsednico parlamenta izvolili podpredsednico stranke LMŠ. Nato pa se je šel Cerar brez pooblastil organov SMC pogovorit s Toninom in zadeva je bila rešena brez obveščanja Levice.

Pravite, da so vas predlagali drugi. Zakaj pa jih niste ustavili, zakaj jih niste opomnili na sklep organov stranke SMC?

Ocenil sem, da bi za stabilno koalicijo potrebovali vsaj nekakšno tiho soglasje Levice. V začetku so pogajanja tudi šla v smeri oblikovanja več ločenih sporazumov s sistemsko in zunajsistemsko levico in socialnoliberalnim delom. A zato je bil potreben prvi korak zaupanja. Pred tednom dni se je to zdelo preprosto, zdaj pa je nezaupanja več kot zaupanja.

Zakaj se je pojavilo to nezaupanje?

Po eni strani zato, ker je težko uskladiti toliko različnih strank, in zato, ker obstaja nasprotje med socialnoliberalnimi strankami in neoliberalnim pristopom, ki ga tako ali drugače zagovarja Nova Slovenija. Drugič pa, ker se posamezne stranke ne znajo usklajevati brez izsiljevanja. V SMC smo denimo že takoj na pogajanjih od LMŠ zahtevali zelo konkretne rešitve glede zdravstva, a pričakovati nekaj takšnega od LMŠ, ki se z zdravstvom ni še nikoli konkretno ukvarjala, je seveda preveč. Pa tudi neprimerno.

Zakaj je bila Levica izključena?

Ker smo imeli najglasnejše nasprotnike Levice prav v SMC.

Večina v SMC torej ni hotela z Levico v koalicijo, vi pa ste jo hoteli?

V SMC so absolutno prednost dali NSi, sam pa menim, da bi se bilo treba, zato da bi bila koalicija vzdržna, pogovoriti z obema strankama na enakopravni osnovi.

Zakaj v SMC takšno nasprotovanje Levici in preferiranje NSi?

Mnogi v stranki poudarjajo njihova zunanjepolitična stališča, kot je odnos do Nata in deloma do EU. Sam pa menim, da so ta njihova stališča lahko manj pomembna, po portugalskem zgledu in ob naši dostojni zunanjepolitični drži v skladu z ustavo. Levica je lahko tudi konstruktivna stranka na mnogih drugih, predvsem notranjepolitičnih področjih legitimnosti politike, kot sta sociala in prekarnost.

Pravite, da si niste želeli funkcije predsednika parlamenta. Katero funkcijo pa ste si želeli?

Z gospodom Cerarjem sva imela dogovor, da bo on predsednik parlamenta, sam pa bi bil zunanji minister. Tudi zato, da si ne hodiva v zelje. Si predstavljate nekdanjega predsednika DZ, ki poučuje novega predsednika DZ? Ali pa si predstavljate nekdanjega predsednika vlade, ki sedi v vladi, ki jo vodi drug predsednik vlade? To so tudi čustveno zahtevne zadeve. Nehote lahko uidejo izpod nadzora. Kakorkoli, to so bila naša pogajalska izhodišča. Sva pa s Cerarjem dorekla tudi to, da moramo SMC konsolidirati, organe stranke popolniti s kvalitetnejšimi kadri, se morda zbližati z ostalima socialnoliberalnima strankama in podobno. Sicer pa sam nisem imel posebnih želja po nekih funkcijah, imel pa sem iskreno željo, da bi se oblikovala levosredinska koalicija.

Nekateri člani izvršnega odbora so pojasnjevali, da je smiselno, da gre SMC v koalicijo s SDS. Njihov argument je bil, da ne bomo na koncu na vlak skočili zadnji.

Smo prav slišali, da si gospod Cerar funkcije predsednika parlamenta želi za to, da bi si malo odpočil? Je ta funkcija zato tako zaželena, ker si na njej politiki lahko odpočijejo?

Sam vsekakor zadnja štiri leta nise m počival. Sicer pa: v koaliciji npr. šestih strank bo mesto predsednika državnega zbora izredno naporno in odgovorno.

Če poskušam povzeti, kar ste doslej povedali – v SMC si niso želeli imeti dveh močnih figur, vas in Cerarja.

Da. Stranka se ni nikoli zares preoblikovala v moderno stranko in nikoli ni zares prenehala biti Stranka Mira Cerarja.

Ampak v SMC naj bi vi igrali neko svojo igro, kot slišimo, še na mnogih drugih področjih. Recimo v primeru priznanja Palestine, zakona o tujcih, predvsem pa glede stališča države po napadu ZDA na Sirijo. Tukaj naj bi se vsi državni organi uskladili, kako bodo reagirali, nakar naj bi jih vi prehiteli z objavo na socialnih omrežjih.

Eno je bila moja funkcija znotraj stranke, drugo pa je bila moja funkcija predsednika parlamenta. Mnogi ne razumejo avtonomije predsednika parlamenta, ki sem ji sam, v skladu z ustavo, želel slediti. Seveda mora obstajati dialog med posameznimi vejami oblasti, ne more pa izvršilna veja ukazovati zakonodajni. V primeru napada na Sirijo sem vsaj dva dni prej v interni komunikaciji vodstvu stranke sporočil svoje stališče. Dogovorili smo se, da se obveščamo. In to sem storil, nakar sem svoje stališče tudi objavil. Funkcija predsednika parlamenta ima malce več svobode od funkcije predsednika vlade, ker izjave predsednika parlamenta nimajo neposrednega mednarodnopravnega učinka. Ocenil sem, da je to neizkoriščen potencial, prek katerega lahko predsednik parlamenta tudi prispeva k dostojnosti zunanjepolitičnega diskurza.

Na Facebooku ste napisali, da so vas odstavili zaradi pokončne drže. Ni bilo to malce samovšečno zapisano?

Po eni strani ja. Po drugi strani pa sem, tako ocenjujem, v času vodenja parlamenta sprejel marsikatero pravilno potezo, pri kateri me SMC ali ni želela ali ni znala podpreti.

Se pa verjetno zavedate, da ta vaš konflikt znotraj SMC objektivno pomaga Janezu Janši in njegovemu sklepanju koalicije? 

Situacija po volitvah je bila zelo zapletena in oblikovanje levosredinske koalicije je zelo težko opravilo. Moja izkušnja je, da če želiš pri tem pomagati, te izločijo in te potem še poskušajo odstraniti iz političnega prostora. Sam se samo branim in pazim, da ta obramba ne bo povzročila levi sredini še dodatnih težav.

Kakšna je verjetnost, da Janša sestavi koalicijo?

Bližje ko bo tretji krog, večja bo verjetnost, da se bo kaj takšnega zgodilo. Je pa ta primer pokazal, da je najšibkejši člen prav SMC. Lahko bi bil najmočnejši v procesu nastajanja koalicije, nekateri pa so nerazsodno izbrali drugače. Je pa zdaj politični položaj Šarca nekoliko lažji.

Kako?

Njegova politična odgovornost, če mu na koncu koalicije ne bo uspelo sestaviti, bo precej manjša.

Šarec je bil v začetku zelo umirjen, na koncu pa je dejal, da so pogajanja zelo težka. Pravzaprav se uresničuje napoved SDS, da se leva sredina nikoli ne bo mogla dogovoriti. Zakaj?

Ja, najverjetneje zato, ker tisti, ki so že bili v politiki, novim strankam, ki so prišle v politiko, ne želijo iskreno pomagati. To je moja splošna ocena. Prej poskušajo reševati neke medsebojne zadeve ali postavljati Šarcu nemogoče zahteve. Šarec bo na koncu tako ali tako, ker bo veliko šibkejši, v slabšem položaju, kot je bil Cerar. Tisti, ki hoče pomagati slovenski politiki, pa tudi slovenski levici, mora svoje izkušnje znati tudi deliti.

Vaša izključitev iz SMC sicer še ni dokončna – se boste nanjo pritožili?

Formalno to možnost imam. Ne vem, kakšne poteze bom naredil, vsekakor pa bom pri vseh svojih dejanjih pazljiv, ker želim, da se sestavi levosredinska koalicija. Ki jo bom seveda podprl.