Svet prihodnosti

proti

Cesta besa.

Se vam je kdaj zazdelo, da se ta svet razvija prehitro? Saj veste – umetna inteligenca, genetski inženiring, tehnološke inovacije in take reči. Svet prihodnosti nam med najavno špico potrdi, da se je svet res razvijal prehitro – v resnici se je razvijal tako noro hitro, da se je velika sinteza mesij končala s strašno vojno, totalnim opustošenjem in izbruhom »rdeče vročice«, ki je okužila in pogubila človeštvo. A še preden se najavna špica konča, smo že na terenu Pobesnelega Maxa, tako Cestnega bojevnika kot Ceste besa, le da »mad« Maxa nadomešča »mad« James Franco, psihopatski šef postapokaliptične motoristične tolpe.

Ne brez razloga: glavni – good guy – je namreč Prince (Jeffrey Wahlberg), odisejski kvazi-Skywalker, ki v tem mračnem, puščavskem, mačističnem, seksističnem, huliganskem svetu išče čudežno zdravilo za svojo umirajočo mater (Lucy Liu), pri čemer nabaše na Ash (Suki Waterhouse), opolnomočeno androidinjo, ki povsem očitno nadomešča imperialno Furioso (Charlize Theron), a po malem tudi Asha (Ian Holm), prekleto opolnomočenega androida iz Osmega potnika. Tu vsi nekoga nadomeščajo. Še Milla Jovovich, ki igra poveljnico Drug Towna, nadomešča Aunty Entity (Tina Turner) iz Pobesnelega Maxa 3 (po malem pa tudi Alice, svoj alter ego iz Nevidnega zla). In ja, Drug Town nadomešča Bartertown. Z eno besedo: Svet prihodnosti je film, v katerem vsi nadomeščajo tisto, kar je bilo v drugih filmih boljše. A težko bi rekli, da se ne zaveda svoje absurdne derivativnosti. Problem je v tem, da se je James Franco, ki je še včeraj ekraniziral Williama Faulknerja (As I Lay Dying in The Sound and the Fury), Cormaca McCarthyja (Child of God) in Johna Steinbecka (In Dubious Battle), zaveda na povsem nenapet in nevznemirljiv način. Je pa res, da je nedavno posnel tudi film The Disaster Artist, zgodbo o tem, kako je Tommy Wiseau posnel The Room, nov »najslabši film vseh časov« – in morda je hotel zdaj še sam posneti svojo verzijo »najslabšega filma vseh časov«.