Drake: Scorpion

+ +

Kanadski superzvezdnik Drake je pridobil že tako masovno bazo fanatičnih sledilcev, da je pravzaprav popolnoma vseeno, kaj izda. Tudi če gre za tako razvodenel in dolgočasen album, kot je njegov najnovejši, Scorpion. Da ploščo proda v milijonski nakladi, potrebuje le nekaj spevnih singlov, kljub temu pa kar 23 (!) skladb z albuma krasi Billboardovo lestvico stotih trenutno najpopularnejših komadov v ZDA. Častno prvo mesto si je zagotovil tudi na slovenskih lestvicah najbolj poslušanih plošč na čisto vseh spletnih mestih za »streamanje« glasbe. A glasba na plošči je tako pusta in brezidejna, da gre resnično za fenomen, ki ga je težko razumeti. Gre zgolj za odmev stare slave, ki si jo je v preteklosti zagotovil z nekaj izjemnimi singli? Ali pa mu prav monotona homogenost zagotavlja prevlado na lestvicah?

Verjetno drži oboje. Najbolj pretkana lastnost Drakovega poslovnega načrta pa je, da s kontradiktornimi lastnostmi pokrije neverjetno širok spekter občinstva: nekatere nagovarja s samozavestjo, saj se lahko z izjavami in verzi kosa celo z večnim tekmecem Kanyejem Westom, druge s skromnostjo in altruizmom, da se ob njegovi dobrohotnosti kar zasolzijo oči. V videospotu za komad God’s Plan se denimo pokaže kot človekoljubni rešitelj, nekakšen novodobni Bono, ki obubožanim Američanom na ulicah razdeli milijon dolarjev.

Širok teren, začrtan med samovšečnim bahanjem in pokroviteljsko dobroto, pa Drake v pragmatični strategiji še raztegne: je čustven R&B pevec, ki vztrajno izkazuje neutolažljivo žalost, očetovsko zavzetost, težko breme solipsizma in svojo krhko feminilno plat, po drugi strani pa širokoustni raper, ki rad poudarja svoje ženskarstvo in odločnost ter v »beef« bitkah (sicer precej neuspešno) žali raperske tekmece.

Drake se svoje večplastnosti očitno zaveda, saj je novo ploščo zastavil kot dvojno: na prvi se nam predstavi kot raper, na drugi kot R&B vokalist. Mehkobna plat slednje pogosto pronica v prvo ploščo, vendar se avtor večinoma drži konceptualne zasnove izdelka. Plošči skupaj prinašata kar 90 minut gradiva, a avtor pri izbiri ni bil pretirano samokritičen: s poslušljivimi skladbami bi lahko zapolnil kvečjemu format male plošče.

Splošni vtis suvereno izboljša svilena in občasno futuristična produkcija, na trenutke pa Draka rešujejo tudi gostujoči vokalisti, kot so Jay-Z, Ty Dolla Sign in Future. Iz groba se kot gost oglasi tudi Michael Jackson. Njegove še neslišane posnetke je Drakova založniška vojska odkupila iz posthumnih arhivov, ki čakajo na najradodarnejše ponudnike. Iskreno, bilo bi bolje, če bi posnetki ostali zakopani, saj se pokojni kralj popa ob tej polomiji verjetno obrača v grobu.