Henry Marsh: Ne škoduj!

Nevrokirurg, ki predstavi svoje delo javnosti.

A ne kot seznam uspehov, nazivov in nagrad, ampak med vrtanjem in žaganjem lobanj ter rezanjem in sesanjem tumorjev. Marsh ni primer klasične kariere zdravnika, ki se kajpak začne z determiniranim študijem medicine. Po gimnaziji je šel na dvoletni potep po svetu, bil v Afriki učitelj angleščine, nato pa na univerzi vpisal filozofijo in politiko, a kmalu opustil študij ter šel za zdravniškega strežnika, nato pa preobrat – postal veliko ime nevrokirurgije.

V knjigi torej avtor niza slikovite opise operacij, operacijske zaplete, pripoveduje osebne zgodbe pacientov, travme pogovorov s svojci, zbada medicinsko birokracijo, ki v formalizaciji ustvarja absurde, ko mu denimo sken na CD-ju pripeljejo z dvema taksijema: v prvem CD, v drugem košček papirja s šifro. Predvsem pa ne izpusti zdravniških napak, nasprotno – posveti jim cela poglavja, svojim in tistim kolegom, zaradi katerih so bolniki ostali invalidi in kdaj tudi umrli. Od tehničnih, ko se med operacijo zatakne instrument, ki ga poprej niso preizkusili, do diletantskih, ko je specializant pacientu pomotoma prerezal živec, in od nehote fatalnih, ko je pacienta takoj po uspešni operaciji tumorja zadela možganska kap kot posledica naporne operacije, pa do osebno usodnih, ko se mu pred oči vseskozi vračajo obrazi vseh pacientov, ki so mu umrli med operativnim posegom in po njem.

Dva ducata primerov: od pinealocitoma, anevrizme, hemangioblasta in tja do tirozin kinaze, oligodendroglioma in anesthesie dolorose. Ki seveda v bralcu sprožijo fascinacijo nad rešljivostjo usodnih deformacij, ki jih ustvarjajo tumorji, ter jeklenimi živci kirurga, ki pa ob koncu kariere vse bolj prepričuje paciente in njihove svojce, naj raje opustijo misel na operacijo, ko ta celo ob uspešnem posegu bolniku ne prinese omembe vrednega bivanja.

Ekspert z distanco do svojega dela in medicine.