Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje!

zadržan

Mučenje strpnosti.

Začetek Hotela Transilvanija 3 izgleda kot napovednik za Hotel Transilvanija 3: Abraham Van Helsing vrtoglavo in neumorno, po sedanjosti in preteklosti, preganja grofa Drakulo, tako da v nekaj potezah – v slogu Jamesa Bonda ali pa Indiane Jonesa (spomnite se le uvodnega transportnega tobogana v filmu Indiana Jones in tempelj smrti) – zamenjata vsa prevozna sredstva, od vlaka do letala in avtomobila. A to je optična prevara: Hotel Transilvanija 3 skuša le na vsak način ustvariti vtis (glejte, kakšno količino zgodbe vam dajemo!), da je nekaj povsem drugega od Hotela Transilvanija in Hotela Transilvanija 2, da torej ni le bolj ali manj kopija prejšnjih dveh delov, temveč izvirno, izjemno, edinstveno delo. Pa ni.

Da bi bil ta lažni vtis prepričljivejši, tisti famozni, mračni hotel, sicer utopično bivališče strpne družbe (pošasti in ljudje tu mirno sobivajo, kot da bi citirali malega Busha, ki je nekoč – ob otvoritvi nekega teksaškega akvarija – rekel, da lahko človek in riba sobivata), iz Transilvanije preselijo na morje, na veliko, s klišeji nagneteno turistično ladjo, kjer se grof Drakula, ki še vedno izgleda kot patriarh Addamsovih in ki mu po dolgem vdovstvu, stresih, osamljenosti in kulturnih vojnah pripada tudi malce ljubezni in sonca (vampirju?), zatreska v bujno in bajno kapitanko, za katero pa se izkaže, da je potomka Abrahama Van Helsinga. Nič, poštene pošasti nimajo več nobenega miru. Tako kot se je globalizirala pošastnost, se je globalizirala tudi represija (človeška nečlovečnost), namiguje Hotel Transilvanija 3, ki pa obenem raje oznanja »svojo« lasvegaško filozofijo strpnosti, mirnega sobivanja, medkulturnega dialoga in sožitja, a to počne s precej težko roko, ne glede na to, kje se nahaja, širom sveta, tudi v Bermudskem trikotniku in Atlantidi, kjer nenehno čakate, da se bo prikazal mali Nemo ali pa vsaj pozabljiva Dory, če že ravno na palubi zaman upate, da se bosta nenadoma pokazala Walter Matthau in Jack Lemmon, vajena tako takšnih tripov kot zabave, ki gre zraven. Hotel Transilvanija 3 nam ves čas sika: ne težite, tretji del sem, kaj ste pa mislili, da boste dobili v tretjem delu?! Drži, vstopnice za nadaljevanja bi morali prodajati po polovični ceni.