Kurt Aust: Mrtvi tek

+ + + +

Vzponi in padci, pedala in zavore

Mrtvi tek je kriminalka s športnega terena. Fanta, ki je kolesaril in odsedel svoje, čeprav se smrti partnerke v nesreči ne spominja, vse je pod kopreno s popivanjem povzročene amnezije, stisnejo z obljubo, da bo rehabilitiran in sprejet na kriminalistično akademijo, če bo sodeloval s policijo. Če bo krt tistih na športni strani profesionalizma na največji kolesarski tekmi, na Touru, kjer potrebujejo insiderja, člana kolesarskega moštva, da bi ugotovili, kdo prireja tekme. Zaradi česar je bila ena od prič dogovarjanja umorjena in slutijo, da bodo sledile nove smrti. In jasno, sledijo, to je kolektivni šport, zatrjuje danski pisatelj Kurt Aust (letnik 1955).

Kriminalni zaplet je dovolj dobro nastavljen, priskrbi celotno mrežo sumljivih likov, ki se med tekmo obnašajo čudno, se med počitkom družijo s čudnimi tipi in to prikrivajo pred drugimi. Kot v vseh dobrih kriminalkah so storilec, pa tudi pomagači in naročniki ves čas nekje blizu, vendar je storilec do konca najmanj sumljiv, volk v ovčji koži, tako rekoč. Hkrati kolesarja iz Mrtvega teka poganja občutek krivde in medijsko sprožena stigmatiziranost, ob vsem drugem se mora boriti še z motivacijo, ki jo krepi ravno prepričanje, da je svoje odsedel in da jim bo zdaj že pokazal. Vsem, ki so vanj verjeli, vsem, ki so dvomili. Med etapami dirke se mu zgodi marsikaj, tudi na osebni in čustveni ravni, kar to pisanje naredi tolažniško. Pravzaprav je vse znojenje in trpinčenje telesa poplačano, čeprav ne čisto tako, kot si je protagonist predstavljal na začetku: med iskanjem tistega, ki ga na nepošten način porivajo naprej, da bi nanj kot osebo iz ozadja stavili z velikimi dobički, se zave, da je to lahko katerikoli od manj razvpitih kolegov. Ali morda celo on sam.

Vendar je kakovost Mrtvega teka bolj kot kriminalni zaplet ali psihološka podkletenost vpogled v profesionalni šport. V naravo pojava, ki zaradi odvračanja interesa množic za vse, kar ni medijsko posredovano ali od česar nas ne loči zaslon, pa hkratne vse večje komercializacije, ne le v kolesarstvu ali vsaj ne predvsem v njem, postaja vse težje misljivo ali pregledno. Zato dobiva na obrobju, kjer se vrtijo milijoni od stav, tudi kriminalne odtenke in vse druge vrste nepoštenosti, ki s športnim duhom nimajo več stika.

Aust se je o kolesarstvu očitno dobro podučil. O sestavi ekip, kjer eni samo širijo prostor sprinterjev ali pa dobivajo gorske etape ali pa zapirajo in onemogočajo tiste iz drugih moštev ali pa igrajo katero od manjših vlog, se poganjajo recimo za zmago v kategoriji mladega kolesarja, saj je tudi ta lahko predmet stav in ocenjevanja sponzorjev in trenerjev, ki razmišljajo za naprej in že sestavljajo moštva za prihodnje leto. Predvsem pa je Mrtvi tek pričevanje o žrtvah, o padlih in zrušenih, o žuljih in odrgninah in skupinskih padcih in komolčarstvu in porabljenih zadnjih ostankih moči, kar vse ne preprečuje, da se cirkus zjutraj ne bi nadaljeval, in potem spet in spet, gladiatorsko in do konca.