Igor Drnovšek: Najlepše stvari so zastonj

+ + + +

Na prvi pogled še en lepo ilustriran pohodniški vodnik po Sloveniji, ki poleg vrhov ponuja še globeli, izvire in druge magnete narave.

Toda njegov paradoksalni naslov ni le stilska bravura, izraža zorni kot. Tako kot jabolk najbogatejših okusov ne morete vzeti s trgovskih polic, ampak jih najdete na starih drevesih v krajih bogu za hrbtom.

Ko se torej avtor decembra znajde pred zaledenelim Krnskim jezerom, pomisli, kakšen užitek bi se bilo zadrsati po njem. Potem pa misel udejanji, ko se čez teden vrne z drsalkami v nahrbtniku ter v ledeno ploskev ureže drsalne sledi. Skratka, princip, ki presega pot do cilja, saj se med potjo pusti zapeljati pogledom. Kdaj resda že vnaprej, ko zakorači v zeleno preprogo čemaža, ki na razdalji nekaj sto metrov prekrije celotna tla. Ali pa, ko se med pasjimi dnevi odpravi v podzemno jamo, okovano v led, ali spet, ko jo mahne k Ščavnici, kjer iz izvirov slatine napolni steklenice, potem pa doma primerja okuse posameznih vodnih virov, in spet drugod, ko namigne na nabiranje plodov jerebike, iz katerih nastane vitaminska bomba, najsi bo v čaju ali v doma narejeni energijski ploščici.

Knjiga, ki si postavlja temeljno vprašanje prostega časa – kaj v njem početi? Ponuja alternativo ustaljeni turistični in tudi pohodniški agendi ter postreže z nekaj zgledi osmišljenega potepuštva.

A napisana je šablonsko, brez ključa za bralca. Ko je denimo ameriški filozof in esejist Thoreau pred poldrugim stoletjem izdal legendarno knjigo Walden (v slovenščini Življenje v gozdu), je v njej predstavil naravo, ne kot kraj izleta za preganjanje dolgega časa, temveč kot čar bivanja. Toda ne v iskanju »estetskih« pogledov in posebnih doživetij, marveč kot svet, v katerem je znal biti – doma.