Brezkompromisna techno lobotomija

Čeprav obiskovalci ljubljanskih rave zabav z odhodom v klub navadno precej dolgo odlašajo, so se prejšnji torek podvizali in že malo po polnoči napolnili veliki floor Kluba K4. Ura ni odbila niti pol enih zjutraj, ko si je bilo na plesišču že težavno izboriti svoj prostor. Med uvodnim setom mlade, a izjemno suverene didžejke Nulle smo bili kljub zgodnji uri priče prizorom, ki so spominjali na razuzdane britanske techno festivale: na stranskih podestih je bilo videti nekaj divjih turistov, ki so se z razgaljenimi telesi postavljali s plodovi dolgih ur fitnesiranja, nekemu fantu s svetlečo se modro lasuljo pa se je visoka peta na čevlju zlomila še pred začetkom nastopa glavne gostje in vsi njegovi poskusi lovljenja ravnotežja so se zdeli kot Sizifovo delo. Njegovo omamljeno opotekanje in pompozen padec po stopnicah v kadilnici sta bila znak, da je klub dovolj razigran za glavno atrakcijo večera. Za mešalko je stopila nemška didžejka Helena Hauff.

Od leta 2014, ko nas je Hauffova v sklopu prve izvedbe festivala Stiropor prvič počastila s svojim gostovanjem na Metelkovi, se je iz sveže odkritega dragulja hamburškega podtalja preobrazila v eno najbolj zaželenih imen na podzemni klubski sceni. Zasluge za njen mednarodni preboj gre pripisati Actressu, eksperimentalnemu techno čarovniku, ki nas je pred kratkim obiskal v koncertni dvorani tovarne Rog, kjer ga je ob svoji desetletnici gostil festival Sonica. Actress je Heleno Hauff odkril v legendarni hamburški beznici Golden Pudel: prepričal ga je njen eklektični, drzni, skoraj punkovski pristop k mešanju najmračnejših odvodov klubske elektronike. Didžejka v svojih setih pretanjeno skače iz brezkompromisnega techna v cvrčanje acida in iz obskurnega housa prek temačnega detroitskega electra v še temačnejši EBM. Tisti, ki smo od njenega nastopa v K4 pričakovali tovrstni eklekticizem, smo bili nekoliko razočarani. Helena Hauff je odvrtela izvrsten, a precej monoton set, ki je bil kljub občasnim skokom v razgibane ritme osredotočen predvsem na ravne techno koračnice. Čeprav je nastop zagnala z obskurnim electrom, je bila evforičnega odziva deležna predvsem v trenutkih brutalnega techno marširanja. Kot izkušena didžejka je Hauffova mojstrica prilagajanja občinstvu in po kratkem eklektičnem uvodu je presedlala na neobrzdan techno, ki se ga je oklepala do konca maratonskega seta. Glede na to, da je bil njen tokratni izbor nekoliko enoličen in naporen, je K4 s sporedom na malem plesišču z neobremenjenim housom posrečeno poskrbel za prijeten kontrast surovemu žaganju.