Zoran Janković, župan Ljubljane

»Zgledov ne potrebujemo več, zdaj je Ljubljana drugim za zgled, saj je najlepše mesto«

Zoran Janković utegne postati župan z najdaljšim stažem v novejši zgodovini Ljubljane. Ta naziv zdaj nosi Ivan Hribar, ki je med letoma 1896 in 1910 dolgih 14 let vodil popotresno obnovo mesta in ga s tem neizbrisno zaznamoval. Če bo Janković, ki je na županskih volitvah v Ljubljani prvič zmagal leta 2006, po tokratnih lokalnih volitvah ostal župan, bo mesto ob izteku mandata vodil kar 16 let.

Kako dobri so vaši sodelavci, vodje služb in zaposleni na občini?

Ekipa vodilnih, ki šteje 70 ljudi, je najboljša v državi. Upam si trditi, da je po znanju in delavnosti boljša tudi od ekip v podjetjih. Če bi sam kam odšel, bi večino ekipe vzel s sabo.

V Ljubljani ljudje radi rečejo, da je Janković marsikaj naredil, dejansko pa za vsakim županom stojijo službe. Koliko so za uspešne projekte odgovorni vaši sodelavci in kako zamenljivi ste?

Vsi smo zamenljivi. Ko sem zapuščal Mercator, sem bil prepričan, da je sistem tako dobro zastavljen, da bo deloval naprej tudi brez mene, pa žal ni. Podobno menim tudi zdaj. Včasih sodelavcem celo rečem, da sem samo še za slikanje in govore, ker je ekipa res izvrstna. Naloga vodilnega je, da vsakemu sodelavcu najde pravo mesto, ga motivira in zavaruje. Pomembno je, da smo uglašeni kot skupina, v kateri šteje vsako kolesce. To je po mojem bistveno in to v Ljubljani imamo.

Eden vaših najuspešnejših projektov je bila prometna zapora središča. Se to pod kakšnim drugim županom ne bi zgodilo, ali niso tega urbanistične službe že davno načrtovale?

Drži, ta načrt je bil tedaj star 50 let, a ko sem pred 12 leti prevzel vodenje mesta, so mi vsi hkrati govorili, da si tega ne upam narediti. Pa sem. Zapreti mesto za motorni promet ni bilo preprosto, bili so protesti, civilne pobude so trdile, da bom uničil življenje in poslovanje ljudi, ki živijo v središču. A samo zaprtje mesta za promet ni bilo dovolj. Druga stvar, na katero sem ponosen, je bila oživitev središča. Spomnite se – Ljubljana je bila nekoč za konec tedna prazna, vse prodajalne so bile zaprte. Osebno sem prepričeval gostince in trgovce, naj v soboto popoldne in nedeljo dopoldne ostanejo odprti. Vsi so mi odgovarjali, da tega ne bodo zdržali. Župan resda ima strokovne podlage, mora pa jih poznati in si jih upati uresničiti.

Drži pa, da je za vse konkretne rešitve, urbanistične, recimo estetske, dejansko odgovoren podžupan Koželj. 

Absolutno. Koželj je sreča tega mesta. Z zlatimi črkami bo vpisan v našo zgodovino. Različne sloge in urbanistične koncepte je po mojem idealno sestavil v celoto. Sam se v njegove odločitve ne spuščam. Če reče, da je kaj lepo, je to zame lepo. On pa se potem tudi ne vtika v nobeno ceno projekta, ko se pogajanja nadaljujejo pri meni.

Pravite, da delujete kot tim. A prostor demokracije je mestni svet, kjer vam vendarle številni očitajo, da v njem demokracije primanjkuje. Ali ni dobro, če je opozicija močna?

Nekoč, ko so mesto vodile koalicije, je obstajala vezana trgovina, češ mi bomo glasovali za tvoj projekt, če boš ti za našega. Takega trgovanja pri meni ni, ni pa več niti mojih največjih nasprotnikov, kot je bil Miha Jazbinšek ali kot so bili nekateri svetniki iz SDS, ker jih Ljubljančani niso ponovno izvolili. Da bomo lahko tudi v prihodnje učinkoviti, je pomembno, da Ljubljančani ponovno večinsko podprejo Listo Zorana Jankovića.

Kritikov ali opozicije si torej ne želite?

Zame je dobrodošel vsak, ki ima predloge. Mestni svetniki najpomembnejše delo opravljajo v odborih, v vseh 12 letih pa se spomnim samo dveh primerov, v katerih je mestni svet sklepe odbora preglasoval. Isto velja za javni holding, katerega skupščino vodim in v katerem sodeluje sedem županov. V 12 letih smo sprejeli 1340 sklepov, od katerih sta bila pri zgolj enem dva vzdržana, pri enem pa je bil en župan proti. Res je, da lahko tudi danes vidite, kako nekateri svetniki javno kritizirajo naše projekte, politike ali odločitve, se pa morate zavedati, da to številni počno pogosto le takrat, ko so vključene kamere, ki jih izkoriščajo za samopromocijo. V odločilnih trenutkih nato tudi ti svetniki glasujejo za ali se vzdržijo.

Kaj pa, če vas marsikdo podpira, ker je odvisen od vas in se vas boji? Pravijo vam šerif.

Šerif, ja. Sam vodim tudi skupščino Ljubljanske urbane regije, v kateri so številni člani SDS, kot sta recimo župan Grosuplja Peter Verlič in župan Vodic Aco Franc Šuštar. Mislite, da naše projekte tudi oni podpirajo zato, ker jih je strah? Prej jih je lahko strah njihove lastne stranke. V Ljubljani zdaj začenjamo gradnjo povezovalnega kanala C0, s katerim bomo nadgradili odvajanje komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice. V SDS so nam z ugovarjanjem v Bruslju vzeli leto, zdaj pa so začeli podpirati krajane, ki nasprotujejo pravnomočnemu gradbenemu dovoljenju. Župan Vodic je zaradi tega pisal SDS, naj mu ne delajo težav. Na skupščini LUR smo soglasno podprli gradnjo parkirne hiše v Grosuplju poleg železniške in avtobusne postaje. V dobrih predlogih se podpiramo.

Katero mesto je za vas navdih, zgled, vam daje vizijo?

Ko sem postal župan, je bil moj ideal mešanica Dunaja po urejenosti in Barcelone po načinu življenja. Zgledov ne potrebujemo več, zdaj je Ljubljana drugim za zgled, saj je najlepše mesto.

Obljubim, da bom v Ljubljanico skočil čez dve leti, ko bomo končali dogradnjo kanalizacije.

Ljubljano ste spremenili v turistično točko. Bi lahko rekli, da je bil prav razmah turizma eden najpomembnejših skupnih učinkov vaših projektov?

Pred 12 leti je bilo na leto v Ljubljani 400 tisoč prenočitev, zdaj jih je 1,6 milijona. Pred 12 leti so turisti tukaj v povprečju ostali 1,2 dneva, zdaj smo pri 2,1 dneva. Cilj je, da bi turisti pri nas v povprečju ostali tri dni. To bomo dosegli s širitvijo središča. En projekt je prenova Cukrarne, drugi prenova Roga. Če hočemo, da gosti tukaj ostanejo tri dni, moramo v ponudbo vključiti še zaledje 25 občin in preostanek Slovenije, in to na avtentičen način. Danes ni težava turista peljati iz Ljubljane na Ptuj, v Postojnsko jamo ali Lipico, pred tem pa v Grosuplje, v Županovo jamo.

Od teh velikih sprememb imajo nedvomno dobičke lastniki hotelov, lastniki lokalov, trgovina in lastniki nepremičnin v mestnem središču. Kaj pa vsi drugi?

Kaj pomeni vsi drugi?

Najemniki. Mlade družine. Študenti.

Po zadnji raziskavi 90 odstotko v Ljubljančanov meni, da razvoj turizma prispeva k razvoju Ljubljane. Številni imajo seveda od tega dobičke, nekoč so stanovanja oddajali študentom ali družinam, danes jih lahko turistom po višji ceni.

O tem vas pravzaprav sprašujem. Mlada družina, ki bi rada najela stanovanje, mora danes za najemnino plačati veliko več kot pred leti, ker kot drugo možnost številni najemodajalci vidijo oddajanje turistom. Najemnine zato rastejo, življenjska raven manj privilegiranih pa se znižuje.

Sam vidim rešitev te težave v gradnji novih stanovanj. Ko sem postal župan, je bila cena kvadratnega metra stanovanja okoli 3500 evrov. Tedaj sem napovedal, da nam bo uspelo ceno znižati na 2000 evrov brez davka. Naš načrt je bil, da omogočimo gradnjo 40 tisoč stanovanj. Kmalu za tem je Vegrad v Celovških dvorih stanovanja že ponujal po 1990 evrov za kvadratni meter brez davka. Drži, da zadnja leta cene rastejo, ampak mi še naprej gradimo stanovanja. Letos bo v Ljubljani na trg prišlo novih 300, naslednje leto novih 1500 stanovanj. Če bo ponudba večja, bodo tudi cene nižje. Glede študentov pa je tako: manjka nam kampus. Nasproti ekonomske fakultete je že 12 let predvideno območje za študentski kampus s 5000 posteljami. Tega lahko zgradi država ali pa koncesionar. To je rešitev za študente. In tretje: v Ljubljani bomo povečali tudi število najemnih neprofitnih stanovanj in začeli uvajati stanovanjske zadruge. V prihodnjih štirih letih bomo zgradili 1500 neprofitnih stanovanj.

Ljubljana ima zdaj v lasti približno 4000 stanovanj, ki jih oddaja za neprofitno najemnino, drži?

4200.

Res je, da je mesto v vašem dosedanjem mandatu povečalo fond neprofitnih stanovanj, mislim da za kakih 1000 v zadnjih 12 letih, a v tem času se je v Ljubljani povečalo tudi število prebivalcev, tako da se razmerje ni korenito popravilo.

Ljudje, ki si stanovanja v Ljubljani ne morejo kupiti in ki niso iz Ljubljane, pogosto tukaj pri prijateljih prijavijo stalno prebivališče, da lahko kandidirajo, to je del odgovora. Druga težava je, da mesto z neprofitnimi najemninami ne pokriva niti stroškov. Mesto danes stanovanja oddaja po 3,5 evra za kvadratni meter, na Dunaju, ki nam je pri tem za zgled, znaša najnižja najemnina sedem evrov. Na Brdu državni stanovanjski sklad gradi 550 stanovanj, ki jih bo oddajal za stroškovno najemnino, mi pa bomo dodanih 174 stanovanj na Brdu oddajali za neprofitno najemnino. Parlamentu smo v preteklosti že predlagali, da bi se naš stanovanjski sklad zadolžil za do 50 odstotkov. Potem bi lahko že pred dvema letoma zgradili novih 2000 stanovanj, vendar nam je bilo to onemogočeno, ker so možnost zadolževanja omejili na 20 odstotkov. Sicer pa še vedno menim, da si ljudje stanovanja morajo kupiti, in vem, da se bodo s povečanjem ponudbe znižale tudi cene.

V SDS so nam z ugovarjanjem v Bruslju vzeli leto, zdaj pa so začeli podpirati tiste, ki nasprotujejo gradbenemu dovoljenju za kanalizacijo.

V Ljubljani imamo eno neprofitno stanovanje na približno 70 prebivalcev. Na Dunaju imajo eno neprofitno stanovanje na osem prebivalcev oziroma celo na štiri, če k temu štejemo še zadruge, ki jih mesto podpira. Predvsem zato ima Dunaj znosne cene stanovanj in je bil večkrat razglašen za najprijaznejše mesto. V Ljubljani pa turističnega navala ne uravnotežujete tako, da neprivilegirani ne bi bili prikrajšani.

Pa tudi v Sloveniji, kot veste, smo prvi na svetu po številu lastniških stanovanj. Vsak si želi kupiti stanovanje in ga ne želi najemati.

Ja, ampak zato, ker smo pri repu po ponudbi najemnih stanovanj. Ker ni večjih institucionalnih najemodajalcev, so ljudje odvisni od muhastega obnašanja lastnikov, zaradi česar so prisiljeni v nakupe.

Ampak naj takoj razčistiva: občina sama toliko najemnih stanovanj ne more zgraditi. To lahko reši le država s svojo politiko. Že od leta 2011 slišim, kaj vse bo država naredila za mlade družine, pa od tega ni bilo veliko. Smo edini, ki smo imeli razpis le za mlade družine do starosti 29 let za 30 stanovanj. Ne pozabite niti na posledice Jazbinškovega zakona, po katerem so vsi za drobiž lahko kupili nekdanja družbena stanovanja.

Brez dvoma ste za razvoj mesta naredili veliko, ampak eden izmed učinkov, ki ga morda sami niste pričakovali in ki ga nemara niti ne vidite, je, da je zdaj v Ljubljani težko začeti živeti. Danes je mladim, ki pogosto nimajo rednih služb, da bi lahko najeli posojilo, veliko teže kot nekoč. Poglejte oglase.

Edina rešitev je gradnja novih stanovanj.

A projekti, ki obstajajo – Šumi, Kolizej –, so spet luksuzna stanovanja.

Pustite Šumi in Kolizej, to sta elitni lokaciji. Ob Šmartinski cesti bo zgrajenih okoli 300 stanovanj, potem so tukaj Ruski car, Parmova, Tržaška, Roška, Regentova, Celovška, Cesta Ljubljanske brigade …

Tudi ti, ki zdaj gradijo stanovanja za širši krog ljudi, računajo na visoke cene in bodo poskušali iztržiti čim več. Iskalci pa nimajo druge možnosti, ne morejo reči, bomo pa prihodnja štiri leta pač plačevali najemnino, dokler se trg ne uredi.

Trdim, da je tudi danes dejanska cena standardnih stanovanj okoli 2200 evrov. Toliko je bila v naselju Belle vie. Kdor je tam pred letom kupil stanovanje, ga lahko danes proda po 30 odstotkov višji ceni.

Če bi v Ljubljani želeli doseči razmerje, kot ga ima Dunaj, bi morala Ljubljana imeti v lasti 40 tisoč stanovanj, namenjenih najemu. Kdaj se bo to zgodilo?

Nikoli. Dunaj mi je všeč, a po mojem mnenju bi v Ljubljani to težavo rešili, če bi za najem namenili dodatnih 4000 stanovanj. Če pa nas že primerjate z Dunajem: njihov proračun je 15 milijard, 9000 evrov na prebivalca, naš v povprečju 300 milijonov evrov oziroma 1000 evrov na prebivalca. Poleg tega Dunaju država na leto primakne kakšni dve milijardi, nam pa država jemlje. V prihodnjih štirih letih bomo zgradili 1500 neprofitnih stanovanj, republiški sklad še dodatnih 550 in računam, da se bo letos začelo graditi novih 3500 stanovanj za trg. Računam, da bo to trg stabiliziralo.

Koželj bo z zlatimi črkami vpisan v našo zgodovino. Če on reče, da je kaj lepo, je to zame lepo.

Mimogrede, tudi vaš podžupan Koželj je nedavno dejal, da bi se v Ljubljani morali začeti ukvarjati z omejevanjem množičnega turizma in njegovih posledic za javno življenje.

Besede so bile izrečene v drugačnem kontekstu. Nihče si seveda ne želi množičnega turizma, kot ga ima recimo Dubrovnik, ki nima niti sanitarij za 30 tisoč ljudi, kolikor jih za štiri ure obišče Stradun. A v Ljubljani smo daleč od tega. Še vedno sem vesel, da se turistični obisk povečuje, še posebej sem vesel, ker se krepi kongresni turizem, vesel sem tudi, da pride sem zmeraj več tujih študentov – zdaj jih je tukaj na izmenjavi okoli 5000 od skupaj 44 tisoč v Ljubljani. Predvsem pa je pomembno, da smo kljub številnim težavam na vrhu evropske lestvice po kakovosti življenja.

Kaj pa omejitev oddajanja stanovanj prek portalov, kot je Airbnb, kar so doslej napovedala ali storila številna mesta, tudi vam ljuba Barcelona?

Rad bi videl, kako so to naredili. Oddajanje stanovanj turistom prek Airbnbja lahko po mojem reši zgolj finančna uprava s strožjim nadzorom.

V pripravi je nepremičninski davek. Ste za to, da je ta progresiven, da je torej odmerni odstotek višji za vsako naslednje stanovanje, ki ni namenjeno bivanju, ali za prazna stanovanja? Bivša državna sekretarka Mateja Vraničar Erman je tik pred razrešitvijo omenila, da bi takšna obdavčitev lahko bila neustavna.

Absolutno sem za to, da je stanovanje, ki ga imaš zase, nižje obdavčeno kot vsa druga stanovanja, še posebej neizkoriščena ali tista, namenjena poslovni dejavnosti. Vprašanje ustavnosti pa naj reši ustavno sodišče.

Kdaj v Ljubljani ne bo več gradbenih jam? Nekatere zijajo že več kot desetletje. Tobačna, Bežigrad, Kolizej …

Pri Šumiju začnejo graditi prihodnji mesec. Kolizej bodo začeli graditi takoj po novem letu. Za Tobačno ne vem, ker je zadeva na sodišču v stečajnem postopku, glede Bežigrada pa tudi ne vem, ker je last države.

Tam je že pragozd.

Drži, tam bomo prosili za razširitev pločnika ob Dunajski, da naredimo kolesarsko stezo. Glede Plečnikovega stadiona računam, da bo letos ministrstvo za okolje in prostor izdalo soglasje. Za trgovski center Stožice novi lastnik, Izet Rastoder, išče najemnike, nato bo začel graditi, mi pa vkopavamo električne vode, da tam uredimo nogometni igrišči. Poleg Celovških dvorov Rastoder že pripravlja projekte za gradnjo dveh stanovanjskih blokov na mestu, kjer je bil prej predviden hotel. Manjka tudi NUK II, ki je državni projekt, pričakujem pa, da bo gospod Pečečnik v kratkem dobil soglasje za prenovo Plečnikovega stadiona.

Kako pa, da v 12 letih niste mogli rešiti vprašanja avtobusne postaje? Vem, da boste zdaj rekli, da so bili za projekt odgovorni drugi, a vendarle, župan je tukaj, da najde rešitve.

Dvanajst let je že tega, kar je bil na predlog profesorja Koželja sprejet odlok, po katerem bosta avtobusna in železniška postaja zgrajeni tako, da bo v prihodnosti mogoče železnico poglobiti brez rušitve postaje. Kot veste, so potem Slovenske železnice sklenile javno-zasebno partnerstvo z zasebno družbo Trigranit, nato so se partnerji sprli, so pa zadevo letos uredili z arbitražo. Projekt se premika. Vlada je v proračunu za leto 2019 zagotovila 66 milijonov evrov za gradnjo avtobusne in železniške postaje. Avtobusna bo zgrajena na Vilharjevi, tukaj, kjer je zdaj, pa bomo zasadili drevored.

Kdaj pa bo Ljubljana dobila hitro železnico, s katero bi dokončno rešili vse težave s prometnimi zamaški?

Nedavno je TomTom opravil mednarodno raziskavo o prometnih zamaških v 300 mestih. Za Ljubljano je ugotovil, da se pri nas čas vožnje ob konicah podaljša za 16 odstotkov, v Gradcu za 29 odstotkov, na Dunaju pa za 31 odstotkov. V Ljubljani torej s prometnimi zamaški glede na to raziskavo težav nimamo. To je predvsem posledica gradnje Fabianijevega notranjega obroča in nove Štajerske ceste, kar nam je omogočilo, da smo se osredotočili na hitrejše povezave z mestnimi avtobusi in množičnejšo rabo koles. Pri tem smo dosegli že osmo mesto na svetu po prijaznosti do kolesarjev. Sam sem za to, da bi peti in šesti pas Dunajske in Celovške namenili hitri železnici do Kranja in Brnika, a dejansko je zdaj največja težava obvoznica, na kateri vse stoji.

Zagovarjate širitev obvoznice?

Da. Sem pa tudi za omejitev hitrosti na obvoznici in sem za to, da se razširijo izvozi z nje, ki povzročajo največ težav. Rešitev tega je v javnem prevozu. To pomeni, da moramo vzpostaviti dobre železniške in avtobusne povezave z zalednimi občinami. Ljudje bodo recimo lahko parkirali v Grosuplju in z urbano nadaljevali pot z vlakom ali avtobusom proti Ljubljani. Naš LPP že zdaj vozi z mestnimi avtobusi v vse zaledne občine, razen v Domžale, za tja še čakamo soglasje ministrstva za promet.

Eden izmed projektov, ki ste jih izpeljali v tem mandatu, je bila tudi energetska prenova javnih objektov. Zakaj je bilo za to potrebno javno-zasebno partnerstvo?

To je največji projekt javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji na tem področju, ki so ga v EU prepoznali celo kot vzorčnega. Energetsko smo prenovili 48 javnih stavb v lasti MOL, s čimer bomo privarčevali več kot milijon evrov na leto.

Res? Zasebna podjetja ne bodo imela dobičkov na račun občine? Kar 90 odstotkov prihrankov naj bi šlo zasebnikom.

Vedeti morate, da je pri tem zasebni partner v investicijo vložil 51 odstotkov sredstev, preostalo pa smo v razmerju 60 : 40 vložili mi in EU prek kohezijskih skladov. Predvideni prihranki se bodo res delili v razmerju 90 : 10 v korist zasebnika, a tukaj zasebnik občini prihranek zagotavlja, on pa prevzame tveganje. Če bodo prihranki višji od predvidenih, se bodo delili v razmerju 60 : 40. Kakorkoli – v občini smo naredili analizo in izračunali, da bo zasebni partner verjetno imel 5,2-odstotno stopnjo donosa, poleg tega bo moral izobraževati učitelje in učence, po 15 letih, po izteku koncesijske pogodbe, pa bo celotna investicija pripadla nam.

Zakaj niste namesto javno-zasebnega partnerstva vzeli posojila?

Posojilo se ne bi bolj splačalo, ker smo v tem primeru dobili nepovratna evropska sredstva.

Kaj obljubljate, če boste ponovno izvoljeni za župana?

Če začnem pri infrastrukturi: ne obljubljam, ker vem, da bomo prenovili 320 cest od skupno 1626, kolikor jih je v Ljubljani. Pod 261 cestami bomo zgradili kanalizacijo in drugo infrastrukturo, za kar smo dobili evropska sredstva. Ob nadaljnjih 60 cestah bomo uredili kolesarske steze. Leta 2021 bo 98 odstotkov prebivalcev Ljubljane priključenih na kanalizacijo, pred 12 leti jih je bilo 68 odstotkov. Gre za največji kohezijski projekt v državi, ki vključuje gradnjo povezovalnega kanala C0 skozi Ljubljano, Medvode in Vodice, nadgradnjo Centralne čistilne naprave in nadgradnjo kanalizacije. Žal smo pri projektu izgubili leto, ker se je SDS pritoževala celo v Bruselj.

Vsak dokument najprej podpiše predstojnik oddelka, potem gre v finančni pregled, nato skozi pravni pregled, do podžupana in potem do mene.

Je pa treba poudariti, da ste že leta 2010 napovedali, da se boste leta 2012, ko bo v Ljubljani urejena kanalizacija, kopali v Ljubljanici.

Obljubim, da bom v Ljubljanico skočil čez dve leti, ko bomo končali dogradnjo kanalizacije. Vsa kanalizacija Log–Dragomer se namreč ta trenutek še vedno izliva v Ljubljanico in poleg tega še kakšna gnojnica. Še vedno nismo v celoti uredili Rakove jelše, in ko bo to končano, se bomo lahko kopali v reki. Na kulturnem področju prenavljamo Cukrarno, projekt je vreden 17 milijonov evrov brez davka, čakamo tudi, da sodišče konča postopke proti začasnim najemnikom Roga, štirje so proces že izgubili, na preostale štiri še čakamo, potem začnemo prenovo. Pod Ajdovščino bomo naredili minipleks Kinadvor. Ključni projekt na kulturnem področju pa je dogradnja Baragovega semenišča za Pionirski dom in Slovensko mladinsko gledališče. Na športnem področju bomo februarja dobili gradbeno dovoljenje za prenovo Žaka, kjer bo do leta 2020 stal nov atletski stadion. Zagotovili bomo tudi pokriti olimpijski bazen Ilirija, še ta mesec bomo podpisali pogodbo za projektiranje, prenavljati bomo začeli leta 2020. Zgradili bomo tudi pokriti bazen Vevče, dvorano za curling v Zalogu in teniški center v Tomačevem. O stanovanjih sem že govoril, v zdravstvu gradimo prizidek k bežigrajskemu zdravstvenemu domu, naslednji projekt je nova enota zdravstvenega doma na Metelkovi, kjer bo poseben prostor namenjen odvisnikom, nov zdravstveni dom Jarše, Rudnik ...

… tukaj bi vas rad prekinil.

Komaj sem začel.

Tudi vaš protikandidat Anže Logar ima dobre zamisli. Predlaga uvedbo zelenega vala na semaforjih.

V Ljubljani imamo 218 semaforiziranih križišč, od katerih je 90 pametnih, tako da je to že narejeno. Ti semaforji že delujejo ali z usklajevanjem iz našega prometnega centra ali ko zaznajo prihod avtomobilov.

Pravijo, da oblast pokvari. Dlje, ko je kdo na oblasti, bolj ga ta prevzame. Kako se vi sami omejujete, da ne zlorabljate vpliva ali moči?

Vsak večer, ko grem spat, se vprašam, ali sem komu naredil kakšno krivico. S svojimi potezami in odločitvami za zdaj spim izredno mirno.

Ste kaj spremljali gibanje MeToo?

Ne potrebujem takšnega uvoda, verjetno vas zanima primer farmacevtke? Med tem gibanjem in mojim primerom je bistvena razlika. Moje vprašanje je: kaj mi očitate? Pri MeToo je vedno obstajala žrtev, ki je odšla v javnost, tukaj pa je bilo nasprotno: gospa tožilka jo je dala v medije. Trdim celo, da je tožilka namenoma zamudila roke, da je lahko iz primera naredila škandal, da me je nato ulica obsodila, ker je tožilka vedela, da bi zadeva na sodišču padla.

Ampak to je težava v vseh korupcijskih primerih, kjer obstaja vzajemni interes, da se primer ne razkrije.

Gospa, o kateri zdaj govoriva, toži zaradi tega primera policijo, sam pa sem ovadil tožilko. Sodišče jo je celo opozorilo, da se ji rok izteka, pa tožbe kljub temu ni vložila, sočasno je podatke dala nekemu portalu. Glede tega imam čisto vest.

Ampak ali dejstva držijo? Ste se z gospo večkrat sestali in posredovali, da je dobila službo za nedoločen čas?

Drži, da se sestajam z vsemi, ki se hočejo sestati z menoj; 27 tisoč obiskov sem imel v zadnjih 12 letih. Gospa je bila zaposlena že pod prejšnjim direktorjem, obstajal je tudi formalni predlog, da se zaposli za nedoločen čas, ker je imela službo za določen čas, name pa se je obrnila, ker morajo vsi takšni predlogi dobiti soglasje občine.

Največja težava je poglobitev železnice, vendar mislim, da rešitve te težave ne bom dočakal. Stala bo namreč več kot dve milijardi evrov.

Kateri sodni postopek vam zdaj grozi?

Skupaj 12 jih je bilo rešenih v mojo korist, čakam še na epilog zadnjih štirih. Nekateri od teh so smešni, drugi žalostni. V teh primerih nisem kritičen do policije ali tožilstva, ampak do konkretnih posameznikov, kot je tožilka Blanka Žgajnar, ki se je očitno osebno zarotila proti meni, ali kot je direktor NPU Darko Majhenič. Ni prijetno hoditi na sodišče, ampak redno prevzemam pošto in me ti postopki ne skrbijo. Bi pa rad poudaril predvsem tole: preden sam podpišem kak dokument, gre ta skozi vsaj štiri pare rok. Najprej ga podpiše predstojnik oddelka, na katerega se nanaša, potem gre v finančni pregled, nato skozi pravni pregled, do podžupana in potem do mene.

Vaše osebno premoženje je v 12 letih ostalo enako?

Moje osebno premoženje se je kvečjemu zmanjšalo. Ampak zase imam dovolj.

Med bralci Mladine smo opravili kratko anketo o tem, kaj naj vas vprašamo, in eno vprašanje je izstopalo: kaj boste naredili glede komarjev?

Drži, letos so bili zaradi toplega vremena res grozni. Obstaja možnost zapraševanja, toda ta rešitev ni več ekološka. Če ste opazili, tudi travo, ki raste ob robovih cest iz pločnikov, po novem ročno rujemo in je ne uničujemo s kemikalijami. Tako da bo tudi boj proti komarjem moral ostati ročno delo.

Kaj pa je največja nerešena težava Ljubljane?

Poglobitev železnice, za katero pa mislim, da je ne bom dočakal. Pred desetimi leti so se v Madridu odločili za poglobitev avtoceste, s čimer so dobili ogromno novih javnih zelenih površin. To bi bil tudi za Ljubljano idealni scenarij, ki pa bi stal več kot dve milijardi.