Vince Staples: FM!

+ + + +

Naslovnica nove plošče kalifornijskega brcača rim Vincea Staplesa ne obeta veliko. Otroška ilustracija plažnih radoživosti s pompoznim naslovom, izpisanim nad dogajanjem, s kompozicijo, pa tudi motiviko zelo spominja na ovitek prelomnega projekta Dookie punk-pop-rockerske skupine Green Day. A tretji album raperja natančne artikulacije, nekakšne ekstraktne mešanice pikrega cinizma, nihilistično temačnega humorja in prostodušne gole ulične refleksije je seveda nekaj povsem drugega.

Vincea Staplesa smo najprej opazili kot občasnega spremljevalca zloglasnega (in zdaj že razpadlega) kolektiva Odd Future, še največ je sodeloval z njegovim članom Earlom Sweatshirtom. Potem je leta 2015 postregel z mrakobnim, a zelo prepričljivim prvencem Summertime ’06, dve leti zatem pa s precej drugačnim, klubskim nadaljevanjem Big Fish Theory, ki se je šibil pod nasičeno raznozvočno produkcijo, ki jo je podpisal zbor mojstrov različnih odvodov trendovske elektronike. Tretji Staplesov album je vpet v formo značilnih kalifornijskih glasbenih oddaj s klasičnih radijskih valov in je tako kratkometražen, da bi mu s suhcenimi dvaindvajsetimi minutami le stežka sploh rekli pravi album. Je projekt radijskih vpadov, klicev poslušalstva, nagradnih iger, ekskluzivnih predstavitev novih raperskih singlic ... skratka, je poklon kalifornijski kulturi neskončnega mobilnega bivanja v avtomobilih, ležernega vijuganja med komercialnimi radijskimi postajami z basovsko obloženo glasbeno spremljavo. Z nekaj gosti. V fake radijskih napovedih novih posnetkov se oglasita Earl Sweatshirt in Tyga, potem nekaj malega pristavi zahodnoobalna rimarska legenda E-40, vse skupaj pa kurira znani lokalni radijski voditelj Big Boy.

FM! je album »brez konceptov, brez izpiljene sheme, samo muzika. Ker kdo dandanes potrebuje še več bulšita?«, kot je na kratko razložil Staples. Je skupek kratkih, značilno zahodnoobalnih avtomobilskih ali klubskih bengerjev gangsterskega sloga. To je brezbrižna ulična refleksija blaksploatacije našega časa, ki surovost uličnega vsakdanjika in kislost ameriške medijske krajine ali družbenega ozračja sijajno pretkano obleče v format neobremenjenih poletnih uspešnic. V Los Angelesu so zabave ob bazenu, je pa tudi ogromno oboroženih napadov.

Staplesova večplastnost se kaže v obvladanju tistega malega prostora med cinično obrobnim izrazom in estetskimi pravili muzike največjih festivalskih odrov. Mladi raper zna streči klubsko muziko, ki se zajebava z vašimi možgani. Muziko, ki je enako primerna za plejlisto kakšnega strip bara in za Metelkovo.

Na edini resni očitek – da je FM! tako zelo kratek – Staples odgovarja, da ima pripravljene kar štiri albume, kar je sicer morda ena njegovih značilnih šal, a prvo nadaljevanje naj bi dobili že januarja. Do takrat pa uličarska oda Kaliforniji.