Ko emodžiji nadomestijo emocije

O absurdnosti interakcij v spletnih klepetih sploh ne razmišljamo, a postane zelo očitna, ko njihove značilnosti preslikamo v resnično življenje. To je storil mladi umetnik Vid Merlak v filmu Videno, ki je tudi njegovo diplomsko delo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Te dni ga pod okriljem iniciative U30+ za podporo mladim slovenskim umetnikom predstavlja v ljubljanski galeriji Aksioma. Avtor z izvirno zamislijo opozarja na pereče teme, s katerimi se ob ogledu filma zlahka poistovetimo, a jih ob vsakodnevnem komuniciranju prek družabnih omrežij jemljemo za povsem samoumevne. Čeprav je Videno bolj kot na kritično refleksijo družbe osredotočen na humor, avtor s filmom vseeno opozarja na relevantne fenomene: poleg izpostavljanja plehke banalnosti spletnih dialogov in dvoličnosti, ki jo v tovrstnem komuniciranju povzroča fizična odsotnost, avtor s filmom odpira številna žgoča vprašanja. Kdaj uporaba družabnih omrežij postane pristna družbena interakcija? Lahko spletno komunikacijo sploh primerjamo s pogovorom na štiri oči? Kako fragmentirane so naše spletne persone in koliko se razlikujejo od naših resničnih osebnosti?

Merlak spletno klepetalnico v filmu prikazuje kot dnevno sobo, kjer v skrajno apatični maniri kramlja s svojo izbranko in prijatelji. Sogovorci v filmu skladno s slogom dialogov, ki potekajo na spletu, uporabljajo jezik, ki je popačen do skorajšnje neprepoznavnosti: v govoru, ki ga zaznamujejo izjemno kratki stavki in okrnjen besednjak, izpustijo vse šumnike ter uporabljajo ogromno medmetov in geekovskih kratic, ki so sicer namenjene predvsem pisni rabi. Čustva izkazujejo z imitacijo emodžijev, spletnih piktografov za prikazovanje emocij, občasno pa tudi z besedilnim oponašanjem čustvenih izlivov. Namesto da bi se zasmejali, na primer hladno rečejo »ha, ha«. Tako se v resničnosti navadno ne vedemo, vendar spletno dopisovanje brez dvoma pomeni dobršen del vsakodnevne komunikacije in Merlak nas z duhovito obravnavo medmrežnih pogovorov pripravi do tega, da prevprašujemo socializacijske in družbene razsežnosti svojih digitaliziranih interakcij.

V film Videno se zlahka vživimo tudi zaradi pristnosti komunikacije, ki poteka v resničnostni različici spletnih klepetalnikov. Pogovori namreč niso fiktivni: avtor nam s filmom odpira vrata v svoje intimno življenje, saj so dialogi v filmu neposredno skopirani iz dejanskih pogovorov, ki jih je Merlak na družabnih omrežjih imel s svojo bivšo partnerico v najbolj dramatičnih trenutkih njunega odnosa. Čeprav se avtor v filmu osredotoča na pogovor z dekletom, s katerim razglabljata o ljubezenskih težavah in drugih zapletenih življenjskih temah, mu prijatelji z banalnimi anekdotami in spletnimi šalami v to intimo neprestano vdirajo. S tem avtor izpostavlja dejstvo, da se v spletni komunikaciji trivialne debate pogosto pomešajo s tehtnejšimi pogovori, pri čemer je naša digitalna identiteta izrazito razdrobljena – do sogovorcev pristopamo z zelo različnimi slogi in na različne načine. Kritično noto filma najdemo ravno v izpostavljanju neskladja med lahkotnejšimi spletnimi interakcijami, kot je pošiljanje GIF-ov ali spletnih memov, ter resnejšimi – tistimi, ki se zdijo pristnejše in jih lahko enačimo z odnosi in interakcijami v resničnem življenju. Ob naglem preklapljanju med pogovori avtor razkriva svoje različne obraze, saj nenehno menja razpoloženja in značaj komuniciranja. »Naša sposobnost hitrega preklapljanja med pogovori na družabnih omrežjih – pri čemer v enem komentiramo najnovejše spletne meme, v drugem pa s svojim partnerjem razglabljamo o prihodnosti razmerja – se mi zdi precej tragikomična in hkrati izjemno značilna za naš čas,« v pogovoru za Mladino pojasni Merlak. Avtor, ki v filmu odigra tudi glavno vlogo, tako v določenem trenutku z žalostjo ugotavlja, da se bosta s punco razšla, nekaj sekund pozneje pa v pogovoru s prijateljem, ki mu na široko razlaga svojo nakupovalno izkušnjo v eni izmed Hoferjevih trgovin, oponaša emodži, ki se histerično smeje. S preprostimi filmskimi prijemi, kot je na primer menjavanje fokusa, Merlak ponazarja pomanjkanje pozornosti, ki jo kratijo številni spletni pogovori, ki pogosto potekajo sočasno. Pozoren je tudi na nesporazume, ki nastajajo zaradi pojava, ki mu avtor pravi »deljena časovnost«. V spletnem klepetu je namreč povsem običajno, da si nehote »skačemo v besedo« ter da pogovor poteka nelinearno. Zamislite si, kako kaotično tovrstna asinhrona komunikacija deluje, če jo prevedemo v pogovor, ki poteka na štiri oči. Ali pa še rajši preverite sami: film si lahko v Aksiomi ogledate do konca meseca. 

Projekcija kratkega filma:
Vid Merlak: Videno
Kje: Projektni prostor Aksioma, Ljubljana
Kdaj: do 30. novembra 2018