Vdove

Nedotakljive.

Kdor je videl britansko šestdelno miniserijo Vdove, posneto davnega leta 1983, si je verjetno želel, da bi kdo – kak auteur, se razume – vse to, kar je bilo v sami miniseriji precej razvlečeno (ne vedno na najbolj spektakularen način), zbil v udarni, kleni, kompaktni triler, ki bi se po možnosti dogajal med strmimi ruševinami kapitalizma, idealnim socialnim kontekstom zgodbe o obupanih vdovah, ki izvršijo “veliki” roparski načrt svojih pobitih mož, profesionalnih roparjev. In res, zgodilo se je: Steve McQueen, auteur par excellence (Lakota, Sramota, 12 let suženj), je Vdove iz Londona prestavil v razsuti, socialno opustošeni, morilski Chicago (da ne rečem Sick-ago), tretje največje ameriško mesto, kjer le v flešbekih vidimo štiričlansko roparsko tolpo (Liam Neeson itd.), ki pade v boju s policijo ( ja, delo ubija!), njiho ve vdo ve – Viola Davis, Michelle Rodriguez & Elizabeth Debicki (Cynthia Erivo vleti za šoferko, medtem ko se četrta vdova, Carrie Coon, od tega “podjetja” naglo distancira) – pa začnejo potem na osnovi zabeležk in načrtov te tolpe pakirati svojo verzijo “ropa stoletja” (pet milijonov).

Pozabite na Oceanovih 8! Predstavljajte si Skrivno navezo! In čakajte, da vdove ugotovijo, koga ali kaj naj bi oropale! Premalo je reči, da jih ubija le razred – rasa in spol nista nič manj pogubna. In premalo je reči, da jih je kapitalizem pustil na cedilu – ne, le moški so jim poslali napačno sporočilo: obvladujemo kapitalizem! Pa ga ne. Zato je čas, da ga k pameti spravijo ženske (ki-preveč-vedo), feministični angeli zgodovine, adrenalinski sateliti gibanja #MeToo, furijozne borke za socialno pravičnost, utrujene od vrtinca dolgov, sociopatskih izsiljevanj, invazivne korupcije, političnega gangsterizma, pandemične revščine, prepadnih sten ekonomske neenakosti, rasistične gentrifikacije, patriarhalne brutalnosti in družbene spodletelosti tega hladnega, vetrovnega, mračnega, blatnega, krvavega, toksičnega, moškega velemesta, v katerem so tudi najslajše politične odločitve – pomagajmo revnim! pomagajmo manjšinam! – le plenilske transakcije. Čikaški politiki so le dveh vrst: novi obrazi so nekdanji gangsterji (Brian Tyree Henry), stari obrazi pa funkcijo – z vso korupcijo vred – preprosto podedujejo (Colin Farrell).

Preživetje je vse. A če se ne kriminaliziraš, ne preživiš.