Zaposleni mladi kulturniki?

Velja prepričanje, da rednih zaposlitev za mlade v kulturi ni. A to ni povsem res – morda je v kateri izmed »uporabnejših« panog pot do dela hitrejša, vseeno pa zaposlitev na kulturnem področju za mlade ni nemogoča. Eden izmed projektov, ki jim zaposlovanje olajšujejo, je projekt Evropskega socialnega sklada (ESS), ki poteka od leta 2016 in bo trajal do leta 2020, zanj pa je namenjenih dva milijona evrov evropskih sredstev, to pomeni 400 tisoč evrov na leto.

In kako do tega denarja? Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) vsako leto objavi razpis za delodajalce, ki za izbrane kandidate dobijo 5000 evrov subvencije za devetmesečno zaposlitev. Evropa prispeva 80 odstotkov sredstev za projekt, preostalih 20 odstotkov pa ministrstvo za kulturo. Na razpis se lahko prijavijo ustanove, ki že imajo sodelavce, ki jih nameravajo dolgoročno zaposliti, sredstva, pridobljena v projektu, pa so dodatna spodbuda za to, ali ustanove, ki nameravajo zaposlovati, in potem ko pridobijo sredstva, objavijo razpis za novo delovno mesto. Mladi se lahko sami prijavijo v drugi sklop projekta, ki poteka v obliki izobraževanja.

Prek tega projekta se je v tem času v kulturi zaposlilo 122 brezposelnih, starih do 29 let, 155 pa se jih je udeležilo izobraževanja in usposabljanja. Letos je Javni sklad za kulturne dejavnosti, nosilec programa, prvič izdal tudi sedem priročnikov z različnih področij, od folklore do književnosti, s katerimi bodo izobraževalni moduli in usposabljanje še bolj poglobljeni.

Medgeneracijsko delo

Program vodi mag. Marjeta Pečarič. Kot pravi, se vanj vključujejo različne kulturne ustanove, na primer muzeji in knjižnice, pa tudi kulturna društva in nevladne organizacije, v katerih je bilo do zdaj zelo malo zaposlenih.

Med tipičnimi delovnimi mesti, na katerih so tako zaposlili mlade, med drugim našteje poklice arhivski tehnik, mentor filmske in televizijske produkcije, vodja trženja kulturnih programov, vodja projektov za področje glasbe, gledališča in filma, kulturni koordinator, scenski tehnik, koordinatorka in organizatorka kulturnih prireditev in vodja programa. Na seznamu institucij, ki so na podlagi evropskega razpisa zaposlile sodelavce, najdemo Cankarjev dom, inštitut Divja misel, Beletrino, zavod za založniško dejavnost, Društvo Eksena, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Radio Študent, Mariborsko knjižnico, Tehniški muzej Slovenije itd.

Pečaričeva je kot posebno uspešnega v projektu omenila Posavski muzej Brežice, kjer so v zadnjih treh letih z evropsko subvencijo zaposlili že tri mlade sodelavce. »Posavski muzej Brežice je odprt muzej z raznovrstnimi programi, kjer si še posebej želimo privabiti čim več mladih. Razpis nam je omogočil, da jim zagotovimo tudi prve resne zaposlitvene izkušnje,« pove direktorica muzeja Alenka Černelič Krošelj.

Na podlagi projekta se je v kulturi zaposlilo 122 brezposelnih, starih do 29 let, 155 pa se jih je udeležilo izobraževanja in usposabljanja.

Bodoče zaposlene so v muzeju iskali na dva načina: z nekaterimi so sodelovali že med študijem, obrnili pa so se tudi na lokalni Mladinski center in okolico ter odprto zasnovali razpis, ki je bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje. »Dosedanja sodelavca smo takoj vpletli v delo in v naše projekte,« nadaljuje Černeličeva. »Glede na študij, ki sta ga izbrala, sta morala zelo hitro začeti opravljati strokovno delo. Oba dosedanja sodelavca in tudi tretja, ki delo začne 1. decembra, sta bila vpeta predvsem v delo z obiskovalci in uporabniki. Naše izkušnje z mladimi, izbranimi prek projekta, so dobre, imeli smo srečo, da smo našli angažirane ljudi, ki se želijo izobraževati. Medgeneracijsko delo pa je dobro tudi za sam kolektiv, saj se je s prihodom novih sodelavcev nekoliko pomladil.« Projekt je tako za muzej zelo pomemben, poudari, čeprav ne ponuja veliko sredstev. »A že to, da obstajajo, je dober temelj za pridobivanje dodatnih. Pri nas ima pomembno vlogo občina, ki ima posluh za takšno zaposlovanje mladih. Vseeno pa upam, da se bo projekt v prihodnje razvil tako, da bo zagotavljal več sredstev za daljši čas.«

Subvencija kot spodbuda za usposabljanje kadrov

Da subvencija 5000 evrov, kolikor jih prejme delodajalec, če se odloči prek razpisa evropskega sklada za devet mesecev zaposliti mladega sodelavca, ni visoka, priznava tudi mag. Marjeta Pečarič. Vendar naj bi to, da mora delodajalec dodati sredstva za financiranje novega zaposlenega, predpostavljalo večji trud z njegove strani. »Delodajalec mladega pravzaprav usposablja. Tudi kazalniki so pokazali, da mladi potem ostajajo v zaposlitvah, ki so jih dobili prek razpisa – mesec po formalnem zaključku projekta je pri delodajalcu ostalo 80 odstotkov mladih. Še zgovornejše bodo statistike, ki jih bomo pridobili iz naslednjega spremljanja, to bo po treh letih.« Sicer je večji delež sredstev, kar 60 odstotkov, namenjen kandidatom iz vzhodnih kohezijskih regij, največji odziv je v osrednjeslovenski regiji, na Koroškem in v Savinjski dolini, na Štajerskem je zanimanje za vključitev v programe manjše.

In kaj o projektu pravijo mladi, ki so bili vključeni vanj ali so prek njega našli zaposlitev? Ana Vlaisavljević se je ob pomoči projekta zaposlila v že omenjenem Posavskem muzeju. Tam je že pred leti opravljala prakso, ko je muzej objavil razpis za zaposlitev, pa se je prijavila. »Pred razgovorom sem morala zbrati vse potrebne reference, kar je za koga morda težko, saj mladi iskalci zaposlitve po opravljenem študiju nimajo veliko izkušenj. A dobila sem referenco mentorja s fakultete, iz društev, v katerih sem bila aktivna, in delodajalcev iz študentskih let.«

Mladi si poleg delovanja v kulturi želijo poznati tudi birokratske postopke, ki bi jim to delovanje olajšali.

Čeprav je zaposlitev prek projekta ESS dobila, se je nato za kratek čas zapletlo po izteku projekta. »Po devetih mesecih, kolikor projekt traja, so mi zaposlitev podaljšali le za en mesec, kar projekt še omogoča. Za nadaljevanje zaposlitve pa ni bilo financ. Nato so čez tri mesece objavili razpis za delovno mesto muzejske sodelavke, torej za delo, ki sem ga opravljala tudi prek programa. Prijavila sem se in mesto dobila, na začetku za polovični delovni čas, nato za polni določen čas.« S plačo je zadovoljna, pravi, da z njo lahko normalno živi. »Višina je enaka kot v obdobju, ko sem bila še zaposlena prek evropskega programa, je pa fiksna za vse muzejske delavce v Sloveniji, 24. plačilni razred. Na splošno bi priporočila zaposlitev na ta način vsakemu, ki ima možnost, da se na razpis prijavi.« Gre za približno 1000 evrov neto. Pogoji, ki jih mora mladi delavec v kulturi za prijavo izpolnjevati, sicer niso posebno strogi – mora biti brezposeln, star do 29 let in zanimati ga mora delo v kulturi.

Zanimanje za vodenje in upravljanje v kulturi

Poleg zaposlitev so del projekta izobraževalni moduli, ki jih je 14 – 12 temeljnih in dve dopolnilni področji. V okviru teh javni sklad za kulturne dejavnosti zainteresiranim ponuja možnost izobraževanja na številnih kulturnih področjih, na primer v gledališču, pri lutkah, plesu, v folklori, vokalni in instrumentalni glasbi ter v filmski in likovni šoli. Posebna pozornost je namenjena izobraževanju na precej zapostavljenem področju vodenja in upravljanja v kulturi, s čimer se ukvarjata dva modula, Kulturni organizator ter Pravo, ekonomika in upravljanje v kulturi. Zanimanje na tem področju je poleg zanimanja za filmsko izobraževanje največje. To kaže, da si mladi poleg delovanja v kulturi želijo poznati tudi birokratske postopke, ki bi jim to delovanje olajšali. Ekonomist dr. Janez Stare je prav zato uredil Priročnik za upravljanje v kulturi, v katerem so zbrane informacije o pravnih postopkih, pisanju avtorske pogodbe, elektronskem poslovanju, razpisih, izplačevanju avtorskega honorarja itd., vse vidike pa so različni avtorji, ki so pri pripravi sodelovali, poskušali predstaviti čim bolj praktično.

Tega izobraževanja se je udeležila tudi študentka Filozofske fakultete v Ljubljani Urška Obal, ki je predvsem navdušena nad predavanji modula Pravo, ekonomika in upravljanje v kulturi. »Gre za usmerjeno izobraževanje, ki se dotika zame relevantnih področij. Zelo sem vesela, da sem se odločila za dopolnilni modul prava in ekonomike, saj me ti dve področji ne samo zanimata, ampak sta nujni za delovanje in razumevanje kulturnega sektorja v Sloveniji,« pravi. »Prednost in največja dodana vrednost dopolnilnega izobraževanja sta potencialna interdisciplinarnost in ozka usmerjenost na specifično področje, česar formalno izobraževanje na fakulteti ne omogoča v takšnem obsegu. To je sicer povsem smiselno, saj naj bi študentje tako pridobili osnovni pregled nad znanji z nekega področja, kako ta znanja med študijem in kasneje nadgrajujejo in dopolnjujejo, pa je odvisno od vsakega posameznika in od tega, čemu osebno daje prednost. Dopolnilno izobraževanje, kakršno je to, olajšuje vstopanje specializiranih kadrov na nova področja delovanja, saj udeleženci in udeleženke z njim pridobimo nova znanja in kompetence, ki omogočajo sodelovanje z drugimi strokovnjaki na teh področjih,« sklene.