Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 49  |  Kultura  |  Film

Suspiria

Suspiria, 2018, Luca Guadagnino

za +

Kdor pleše, zlo misli!

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 49  |  Kultura  |  Film

za +

Kdor pleše, zlo misli!

Dario Argento je leta 1977 posnel Suspirio, neogotsko grozljivko, v kateri na slovito freiburško plesno akademijo prispe ameriška plesalka Suzy Bannion (Jessica Harper), a jo okultna atmosfera, psihedelična dekadenca, halucinantne vizije in nevidno zlo z umetniškim imenom “Črna kraljica” kmalu prelevijo v Alico v čudežni deželi. Logika ne obstaja več, realnost privzame logiko sanj. Luca Guadagnino, avtor filma Pokliči me po svojem imenu, Suspirio preseli v Berlin, ki je leta 1977 – ja, v letu originalne Suspirie – prežet s punkom, terorjem skupine Baader-Meinhof, hladnovojno delitvijo in postnacističnim kičem, toda ne pričakujte rimejka, temveč reimaginacijo originala, ki ga režiser pokliče po svojem imenu. Susie Bannion (Dakota Johnson), plesalka iz konservativnega menonitskega okolja (Ohio), prispe na slovito plesno akademijo takoj zatem, ko “izgine” plesalka, ki je paranoidno oznanila, da to akademijo skrivaj vodijo “čarovnice”. In res, ko Susie – pod budnim, strogim, predirnim očesom karizmatične koreografinje, gospe Blanc (Tilda Swinton) – avdicijsko zapleše, začnejo njeni gibi “vuduistično” sukati, zvijati, lomiti, krotovičiti in pačiti telo plesalke, ki pleše v sosednji sobi. Body horror, kakršnega še niste videli – divji, morbiden, nasilen.

To je žensko telo, ki hoče eksplodirati – ali pa se osvoboditi. Kar je v tem “vzporednem” svetu ista reč. Suspiria – podkožni šoker, psihedelični happening, metafikcijska orgija, ekscesna groteska, dolgo ritualno zgoščanje nelagodja – je natanko to: film o neizmerni fleksibilnosti ženskega telesa, skrivni matriarhalni “energiji”, transformativni moči ženske netradicionalnosti in feministični niti (mitske “Tri matere”, Suspiria je ena izmed njih), ki se pretika skozi zgodovino in tke svet. Suspiria je antiantifeministični film, ki svari: napočil je čas, ko lahko vse vloge odigrajo ženske! Osemdesetletnega psihiatra Josefa Klempererja, ki raziskuje “izginotja” plesalk in ki je ženo izgubil v nacističnem holokavstu (moškem podjetju!), itak ne igra Lutz Ebersdorf, kot piše v odjavni špici, temveč ženska, Tilda Swinton.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.