Hannah

zadržan +

Kratka zgodovina molka.

Charlotte Rampling, nekdanja seks bomba (zdaj pri dvainsedemdesetih), igra Hanno, ustavljeno žensko – žensko, ki molči. In molči povsod – tako na vajah gledališke skupine kot doma z možem (André Wilms), tako na metroju kot pri kopanju svojega psa. In ko svojemu vnuku speče torto in mu jo potem odnese, ostane pred vrati. Ne sme naprej. Sin ji vrata brutalno zaloputne. Tu so se zgodile strašne, neizrekljive reči. Kot v kakem filmu bratov Dardenne – ali Michaela Hanekeja. Hannah je inverzija Myrtle Gordon, gledališke igralke, ki jo v Cassavetesovi Premieri (1977) igra Gena Rowlands: Myrtle agonično, panično, stresno, obupano, jezno kriči, Hannah pa agonično, panično, stresno, obupano, jezno molči. Nič dramatičnega ni v njenem življenju, a po drugi strani – prav molk je njena drama, njeno življenje. O čem molči? Oh, o dolgi zgodovini ženskega molka, ženske socialne osamljenosti, ženskega minimalizma, ženskega protesta. Z eno besedo: Hannah je ostarela igralka, za katero ni več vlog – ja, Hannah je alegorija ženske, ki ji je patriarhat predpisal le eno vlogo.