14. 12. 2018 | Mladina 50 | Kultura
Ivan Cankar, superstar
Ob stoti obletnici smrti Ivana Cankarja smo dobili kup razstav, knjig, stripov, slikanic, filmov, uprizoritev, performansov, predavanj, študij, pogovorov, simpozijev, spominov, prireditev in drugih dogodkov. Najboljše je prišlo na koncu.
Pohvaliti velja tudi ekspresionistično naslovnico Žige Valetiča, ki je sterilno realistični vrhniški spomenik (ki Cankarju zagotovo ne bi bil všeč) osvežil z divjim nanosom dveh najbolj nasprotujočih si barv, rdeče in zelene. Naslovnica, ki z vizualnimi sredstvi fino ponazarja intenzivnost, s katero je Štefančič zapakiral to knjigo.
Smrt.
V torek, 11. decembra, ob 1.15 je minilo točno sto let od smrti Ivana Cankarja. Možakar je že dolgo mrtev, a še vedno zelo živ. Bolj živ kot mnogi, ki še dihajo, govorijo in hodijo naokoli. Šele ko nekdo umre, se pokaže, kdo je bil in koliko je zares živel. Eden tistih, ki jih že dolgo ni več z nami, a so še vedno zelo prisotni, je Ivo Štandeker. Velikokrat se spomnim njegove legendarne rubrike Zadnja stran iz Mladine, še posebej tiste iz septembra 1990 Vsi Slovenci bodo umrli. V njej je na vsej strani naštel več kot sto imen znanih Slovencev, ki se bodo za vedno poslovili. »Milan Kučan bo umrl. Tudi Jože Pučnik bo umrl. France Bučar bo šel še prej ...« Tako se seznam začne, konča pa: »... Marijan Smode, koroški Slovenci, Blaž Ogorevc in Slavoj Žižek. Tudi moj pes (Runo, op. a.) bo umrl, kot vedno pravi Marcel Štefančič jr. Kajpada bom umrl tudi jaz. Umrli bodo vsi, ki jih imam rad. Marcel Štefančič jr. pa bo tudi umrl.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.