Nespametno varčevanje

Eno zadnjih kolumen v Večeru z naslovom »Smrdljive besede in tiste druge« je antropologinja Svetlana Slapšak končala z odstavkom, posvečenim blagodejnemu vplivu knjižnic in knjižničark na družbo. »Zares si ne morem zamisliti boljše skupine, ki bi državljane lahko zapeljala v državljansko držo, in pri tem se ji ni treba niti posebej organizirati«.

Knjižničarji in knjižničarke imajo pomembno vlogo, saj so prav oni velikokrat tisti, ki mlade bralce iniciirajo v svet literature, redne bralce pa zalagajo z novostmi, jim morda v branje ponudijo tudi kaj, kar je zunaj njihovega bralskega horizonta. Da je njihovo mesto v družbi prepoznano, je zato spodbudno za njihovo delovanje – malo manj spodbuden pa je podatek, da naj bi se v zadnjih desetih letih sredstva za nabavo knjižničnega gradiva skorajda prepolovila. Podobno se godi sredstvom za nabavo opreme IKT (informacijsko-komunikacijskih tehnologij).

Podatke smo preverili pri predsednici Združenja splošnih knjižnic Vesni Horžen, ki nam je poslala tabelo o sofinanciranju nakupa knjižničnega gradiva in IKT za splošne knjižnice Ministrstva za kulturo od leta 2007 do 2018. Iz tabele je razvidno, da so se sredstva leta 2012 zmanjšala za 30 % glede na leto 2007, leta 2014 pa so se več kot prepolovila. Čeprav so se v zadnjih dveh letih nekoliko zvišala, še zdaleč niso dosegla ravni iz leta 2007. Leta 2007 je bilo tako knjižničnemu gradivu namenjenih 3.292.265 evrov, letos pa le še 1.770.000.

IKT opreme zadnja tri leta sploh ne financira več država – zadnjič ji je namenila sredstva leta 2015, in sicer 196.416 evrov. »Sredstva za nakup IKT opreme za splošne knjižnice v letih od 2007 do 2013 je država namenjala predvsem iz sredstev, ki jih je zagotavljal zakon za nekatere nujne programe RS v kulturi, ki je veljal od leta 2009 do 2013. Višina sredstev je bila v tem obdobju zelo različna, v zadnjih osmih letih (od 2011 do 2018) pa je bila IKT oprema za splošne knjižnice s strani države sofinancirana le trikrat (2013, 2014, 2015),« pravi Vesna Horžen.

Bolj kot pomanjkanje sredstev za IKT pa jo skrbi zniževanje sredstev za nakup gradiva. »To najbolj prizadene knjižnice, saj v prvi vrsti vpliva na naše uporabnike. Takšen padec ne zadeva samo knjižnic in uporabnikov, ampak tudi založnike, saj so knjižnice njihovi najbolj zanesljivi in najmočnejši odjemalci, zato to zaznamuje vso knjižno verigo, od avtorja do knjigotržca.«

Čeprav se nekaterim knjižničarjem zmanjšanje sredstev za nakup knjižničnega gradiva in IKT ne zdi alarmantno, češ da so sredstva, ki jih imajo trenutno na voljo, še vedno dovolj za nakup kakovostnih knjig na našem knjižnem trgu, pa ta literatura ne bo prva prišla na vrsto, če se bodo sredstva za nabavo še naprej krčila. V knjižnicah so redno na seznamih najbolj izposojenih del, poleg otroške literature in redkih dobro medijsko pokritih slovenskih romanov, knjige, ki spadajo med drugorazredno literaturo – ljubezenski romani in kriminalke. Tako se bodo prej kot za ljubič manj referenti pri nabavi odločili izpustiti kakšno pesniško zbirko ali roman neuveljavljenega slovenskega avtorja.