Starec in pištola

Zadnji film.

Forrest Tucker je bančni ropar, ki pa banke ropa brez nasilja: ko bančni uslužbenci pred sabo zagledajo ostarelega, uglajenega, galantnega gospoda z modrimi očmi in sijočim nasmehom, mu kar sami izročijo denar. Kot uročeni. Ne morejo se mu upreti. Tucker sicer namigne, da ima pištolo, a morda je nima. V resnici je niti ne potrebuje. Svoj lik je dobro naštudiral, saj je imel čas: večino življenja je namreč preživel v ječah, iz katerih je pobegnil 16-krat. Tucker, opremljen z dvema sodelavcema (Danny Glover & Tom Waits) in zaljubljen v Sissy Spacek, je ropar, ki bančne uslužbence – in celo svoje zasledovalce, recimo teksaškega detektiva Hunta (Casey Affleck) – spreminja v svoje fene. Vedno jim laska, nikoli ne odnese veliko, ropa male banke v malih mestih, seli se iz države v državo, piše pa se leto 1981, ko banke še niso obsedene z varnostjo (in ko še ni interneta), tako da lahko ostane fantomski.

Ropanju se ne more upreti – to je stvar, ki jo najbolje opravlja. Igra ga Robert Redford, ki je gledalce vsa ta desetletja “ropal” prav z modrimi očmi, eleganco, šarmom in nasmehom. In zdi se, kot da je vse svoje filmske vloge skristaliziral v tej vlogi, za katero pravi, da je njegova zadnja. Iz filmov mu je končno uspelo pobegniti. Kot Genu Hackmanu in Seanu Conneryju. Film Starec in pištola, ki je sicer posnet po resnični zgodbi, a brez Redforda ne bi obstajal, je popolna biografija filmske legende, ki pri dvainosemdesetih odhaja z nasmehom, na katerem piše: hej, če me hočete še videti, si poglejte film Butch Cassidy in Sundance Kid. Želo. Električnega jezdeca. Ali pa Mojo Afriko. (Kinodvor)