Tisti čas leta

Praznovanje.

Božični filmi so dveh vrst: na eni strani so tisti, ki nas prepričujejo, da je božič družinski praznik, na drugi strani pa oni, ki nas prepričujejo, da je božič družinska psihodrama. Ko Katrine (Paprika Steen) in Mads (Jacob Lohmann) pripravljata veliko družinsko božično večerjo, slutite, da bo spodletela – za spoznanje preveč vesela in preveč zaljubljena sta, tisti, ki so povabljeni, pa na telefonski tajnici puščajo preveč entuziastična sporočila. In ko pokliče Patricia (Patricia Schumann), njena najmlajša sestra, ter najavi svoj prihod, postane jasno, da to družino, že itak precej pompozno in “razširjeno” (Katrinina starša sta ločena, ena njena sestra je duhovnica, psu je ime Kafka ipd.), čaka psihodrama.

Družinski resentimenti, napetosti, skrivnosti in travme se hitro preoblikujejo v darila, ki najbolj teknejo hladna – kot maščevanje. Drug drugemu se res podarijo – kot da so videli Vinterbergovo Praznovanje, Puiujevo Sieranevado, Besuchovo Družino Stone ali Wellsov Avgust: okrožje Osage. Da imajo ti liki svoje božične rituale (kviz, rajanje okrog drevesca, branje pravljice Petrov božič ipd.), ki jih predano in vestno izvajajo, pa ne preseneča: če jih ne bi, bi se požrli med sabo. Rituali družino ščitijo pred razpadom. (Kinodvor)