Keith Lowe: Strah in svoboda

+ + + +

Angleški zgodovinar in esejist o tem, kako nas je spremenila druga svetovna vojna.

Avtor je bolj esejist kot zgodovinar, saj je napisal eklektično delo, razdeljeno na 24 poglavij in še nekajkrat toliko podpoglavij. Tem se je resda lotil površinsko, toda to je obenem njegov adut, saj je prinesel globalni vpogled v zastrto svetovno zgodovino. V delu je povezoval oralno zgodovino posameznikov s splošnimi trendi. Nesistematično v smislu predstavitve posameznega fenomena ter obširno v nizanju usodnih drobcev. Evgenija iz SZ je po vojni z radostjo našla moža, ki pa je bil medtem že poročen z dvema drugima. Podatek, ki ga je brati v širšem kontekstu: posledica vojnega davka med Sovjeti je bila, da je v državi naenkrat živelo 20 milijonov več žensk kot moških. Japonski zdravnik Juasa je opravljal vivisekcijo na Kitajcih – kirurgi so se učili poklica na živih ujetnikih –, kar pa se mu je zdelo povsem normalno početje še dolgo po vojni. Korejko Čoi so imeli Japonci za spolno sužnjo in posttravmatski stres ji je za zmeraj spremenil življenje. Toda podobno so domačinkam pozneje delali silo tudi Sovjeti, Američani in Južni Korejci severnjakinjam.

Indonezijci so med okupacijo dobili marionetno vlado, slast neodvisnosti so potem uperili proti kolonialistom Nizozemcem, ki so v miru pobijali in bombardirali deželo tako kot Japonci med vojno. A pisec obdeluje tudi iznajdbo DDT-ja, razmah antibiotikov in arhitekture v uničenih mestih po svetu, izgon manjšin z množičnimi poboji, za slovenske bralce bo presenečenje gibanje neuvrščenih, v katerem kot pomembne figure sploh ne omeni Tita, prerod narodov … Z eklektičnostjo je drastično pretiraval, ko je sem ter tja vključil še aktualističnost: sodobno poljsko vlado in posledice 11. septembra 2001.

Kakorkoli že – knjiga, ki polni lagune pozabljenega spomina.