Anna Bolavá: V temo

+ + + +

Tema na koncu tunela

Od torka do torka, ko je odkup posušenih rastlin, živi pripovedovalka Anna, zeliščarica in prevajalka po sili, ki ji gre na živce, da je malo raztresena, njeno življenje pa pe rmane ntna zmeda in nesporazum. Pod sušeče se rože recimo podloži štirideset strani prevoda in mora potem žrtvovati dva dni polne poletne nabiralne sezone. Tudi sicer je založba, za katero dela – a je delo ne zanima in zanj niti ni dovolj zbrana – v fazi prestrukturiranja: natančneje, tistim, ki jih hoče obdržati, postavlja nemogoče pogoje in od njih zahteva prevode v eksotičnih jezikih, ki jih praviloma ne znajo, vse to pa zato, da preveri lojalnost in najde garače, s katerimi bo lahko napadala profite na finančnih morjih.

Anna česa takega ni sposobna, saj je že precej načeta. Od nabiranja, ki je stalna priložnost za različne rane in poškodbe, kolesarske padce, ureznine in sploh vse. Pravzaprav njena pripoved hitro potegne na Becketta in njegove postopno vedno manj mobilne ostanke oseb: tudi Anna je postopoma vse manj okretna, vse bolj psihično načeta, z motnjami hranjenja, slabostmi, ki izhajajo iz tega, odljudna in preganjavična in na poti proti molku, odsotnosti, izginotju. Vmes dobiva v fantastičnih napadih čudne rane; ureznina na roki je lahko od škarij, ki so jih našli ob tastovem truplu, lahko pa gre za stigme, iz njih namreč prasketa modra avra in noben lek jih ne zaceli.

Češka pripovednica Bolavá združi dve pripovedni veji, mračno modernistično redukcijo pomeša s tradicionalnimi znanji, vraževerjem in čarovniškimi vedenji, ki jih Anna dobi od stare matere; ta je verjela v učinkovine, ki se ob nabiranju sproščajo med golo kožo in nabranim. Roman V temo je razdeljen na poglavja, posvečena posameznim zdravilnim zelem, in tista, ki popisujejo Annine torke, paberkovalski finančni fiasko, nesporazume in slej ko prej razkrijejo njeno okorno socialno umeščenost, narava ji je namreč v uteho, družba pa v napoto in odveč.

Pisateljica spretno krmari med herbarijem in beckettovščino – vidimo, da Annine interpretacije ravnanja drugih ne zdržijo vedno, naravo pa idealizira, čeprav se znova in znova poškoduje in je vsaka nabiralniška odprava katastrofa. Tiste, ki ji hočejo pomagati ali vsaj sočustvujejo z njeno bedno človeško kondicijo, prezira in se jim umika. V tej napetosti in boju se dogaja marsikaj, skrivnostni zvoki in prividi, slutnje in napadi izmučenosti, vse je drugo čez drugo in slednjič ugotovimo, da je Anna precej nekredibilna v pripovedih, za povrhu pa fizično napade še edinega rešitelja, zdravnika.

V romanu V temo Anna Bolavá, podobno kot recimo Nataša Kramberger v Primerljivih hektarjih, popisuje posameznico, ki poskuša ponovno navezati stik z naravo, našim drugim, zunanjim telesom. Namesto v skladu s setvenim koledarjem je V temo urejen po zeliščih in njihovih rastnih obdobjih. A čeprav je konec skrivnostno obetaven, vsaj kakor je popisan od znotraj, nas je za punco kar malo strah.