Marija Škotska

Najljubša.

Škotska kraljica Marija Stuart (1542-1587) in angleška kraljica Elizabeta (1533-1603) se nista nikoli srečali, v temle filmu pač, toda šele proti koncu. Bili sta sestrični, sestri pa ne – med njiju so prišli moški. Oblastni, pohlepni, brutalni, zarotniški, toksični, morilski. Ko Marija (Saoirse Ronan) prevzame škotski prestol (1561), moških ne moti le to, da je katoličanka, temveč tudi to, da je ženska. Vsi ti moški – od Johna Knoxa, ustanovitelja škotske prezbiterijanske cerkve, do političnih veljakov, vojaških poveljnikov, svetovalcev, polbratov in ljubimcev – ji ne morejo odpustiti, da je ženska. Nočejo se ji podrediti. Da bi lažje preživela vse moške igre, mora igrati tudi sama, zato rodi sina, ki bi lahko nekoč prevzel angleški prestol, če bo Elizabeta (Margot Robbie), sicer bledična, zategnjena, paranoidna protestantka, ostala brez potomcev.

Elizabeta, ki hoče avtonomijo, je namreč sklenila, da ne bo imela družine – odločila se je za kariero. Ženska obojega – družine in kariere – ne sme imeti. Marija, trmasta, neodvisna, promiskuitetna (na njenem dvoru se cedita vino in seks), skuša imeti oboje, družino in kariero, toda njeni “talenti” so, kot dahne Elizabeta, “njena poguba”. A tudi Elizabeta ne skriva – prestol jo je prelevil “bolj v moškega kot žensko”. Za vse moške, ki jo obdajajo, bi bilo huje od tega, da jim vlada ženska, le to, da bi se ta vladarica povezala in solidarizirala z ono drugo vladarico, Marijo – da bi torej postali sestri. Da bi prafeministki ostali v permanentni vojni, pa so voljni v vojno spraviti Anglijo in Škotsko.