Tatovi podob

Najslavnejši ulični umetnik Banksy, ki vse do danes ostaja anonimen, je novembra 2015 po terorističnem napadu v Parizu, v katerem so islamski skrajneži ubili 130 naključnih civilistov, na pariških ulicah v spomin žrtvam strelskega napada ustvaril številne murale. Nekatere od njih so mimoidoči vandalizirali, spet druge so zaščitili, tistega, ki ga je Banksy ustvaril pred dvorano Bataclan, kjer so teroristi med koncertom zasedbe Eagles of Death Metal ubili 90 ljudi, pa so ta teden ukradli.

Z vzponom ulično-umetniških zvezdnikov, kakršen je skrivnostni velikan Banksy, ki mu naravnost čudežno uspe ohranjati anonimnost, je nastal črni trg umetnin, ki jih tatovi dobesedno iztrgajo iz zidov. Pred Bataclanom so ukradli požarna vrata, ki jih je krasil Banksyjev spominski mural: upodabljal je žalujočo žensko, pokrito z žalno tančico. Sredi noči so se zakrinkani tatovi s kombijem ustavili pred pariško koncertno dvorano, v slabih desetih minutah odmontirali vrata, ki jih krasi Banksyjev mural, in se odpeljali. Vsekakor gre za mnogo preprostejšo izvedbo kraje kot pri ropu strogo varovanega muzeja ali galerije, vrednost ukradenega murala pa se lahko primerja s cenami najbolj varovanih umetniških mojstrovin, saj se nekatera Banksyjeva dela prodajajo tudi za milijonske vsote.

Predstavniki Bataclana so v obvestilu za javnost poudarili, da ima delo pomen le, če stoji na svojem mestu, in ogorčeno zapisali, da je bilo »Banksyjevo delo, simbol spominjanja, odvzeto vsem, ki jim pripada: okoliškemu prebivalstvu, Parižanom, prebivalcem sveta«. Dodali so, da je »bistvo ulične umetnosti ravno v tem, da življenje v umetnino vnese prav njena umestitev v določeno okolje. Prepričani smo, da je bilo to delo smiselno zgolj na mestu, kjer je stalo, zato smo ga želeli obdržati tam – na ulici, kjer je brezplačno in brez omejitev na voljo vsem.«

Umetnine, ki so ustvarjene na ulici, so ulici tudi namenjene – ko so vzete iz konteksta, izgubijo pomen. To poudarja tudi sam Banksy, ki je pred desetletjem ljudi spodbujal, naj ne kupijo ničesar, kar ni bilo ustvarjeno z namenom prodaje.

To prepričanje je lansko jesen šaljivo ponazoril z domiselno potegavščino: v okvir svoje slavne slike, imenovane Deklica z balonom, je skrivaj vgradil uničevalec papirja. Ko so sliko na javni dražbi prodali za več kot milijon britanskih funtov, je Banksyjev pajdaš, ki se je pomešal med občinstvo, pritisnil na sprožilec – in slika je bila v trenutku razrezana vpričo vseh udeležencev dražbe. Gre za porogljivo trolanje, ki smo ga pri Banksyju že vajeni, hkrati pa tudi za izjemno učinkovito sredstvo osvajanja medijske pozornosti, ki jo ima najslavnejši ulični umetnik v malem prstu. Vrednost Deklice z balonom se je takoj po uničenju podvojila, tako da je morda umestno vprašanje, kako izjemno zanimanje javnosti in medijski trušč, ki ga je izzvala kraja slavnega murala pred Bataclanom, vplivata na njegovo vrednost na črnem trgu.