Sociologinja seksa, ljubezni in moči
Na uvodni del festivala Fabula prihaja Eva Illouz, profesorica sociologije, ki se ukvarja z odnosi v času kapitalizma in postkapitalizma
Za zdaj edina v slovenščino prevedena knjiga Eve Illouz je Hladne intimnosti: oblikovanje čustvenega kapitalizma, za katero je spremno besedo napisal Slavoj Žižek.
»Ugled si je zgradila kot sociologinja seksa, ljubezni in moči,« tuji mediji, med njimi The Irish Times, opisujejo Evo Illouz, francosko-izraelsko sociologinjo, ki se v svojih delih ukvarja predvsem z odnosi v času kapitalizma in postkapitalizma. Je profesorica sociologije na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, poleg tega gostuje na številnih uglednih univerzah po svetu in se je pred časom v nemškem časopisu Die Zeit znašla v laskavi družbi 12 mislecev, ki bodo s svojimi dognanji oblikovali prihodnost, prihodnji teden pa se bo ustavila v Ljubljani na literarnem festivalu Fabula. Nastopila bo v sklopu Fabula pred Fabulo in s predavanjem dopolnila festivalski fokus – letos je ta Zidovi med nami. Zidovi, kot pravijo organizatorji, niso nujno le materialni, lahko so tudi čustveni – med nami rastejo in se podirajo v različnih odnosih in različnih okoliščinah.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Za zdaj edina v slovenščino prevedena knjiga Eve Illouz je Hladne intimnosti: oblikovanje čustvenega kapitalizma, za katero je spremno besedo napisal Slavoj Žižek.
»Ugled si je zgradila kot sociologinja seksa, ljubezni in moči,« tuji mediji, med njimi The Irish Times, opisujejo Evo Illouz, francosko-izraelsko sociologinjo, ki se v svojih delih ukvarja predvsem z odnosi v času kapitalizma in postkapitalizma. Je profesorica sociologije na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, poleg tega gostuje na številnih uglednih univerzah po svetu in se je pred časom v nemškem časopisu Die Zeit znašla v laskavi družbi 12 mislecev, ki bodo s svojimi dognanji oblikovali prihodnost, prihodnji teden pa se bo ustavila v Ljubljani na literarnem festivalu Fabula. Nastopila bo v sklopu Fabula pred Fabulo in s predavanjem dopolnila festivalski fokus – letos je ta Zidovi med nami. Zidovi, kot pravijo organizatorji, niso nujno le materialni, lahko so tudi čustveni – med nami rastejo in se podirajo v različnih odnosih in različnih okoliščinah.
Do zdaj je izdala 15 knjig: v Oprah Winfrey in blišč nesreče (Oprah Winfrey and the Glamour of Misery) in Trda romanca: 50 odtenkov sive, prodajne uspešnice in družba (Hard Core Romance: 50 Shades of Grey, Bestsellers and Society) se na primer ukvarja z vplivom popkulture na družbo, predmet njene analize pa – v delu Reševanje moderne duše: terapija, čustva in kultura samopomoči (Saving the Modern Soul: Therapy, Emotions, and the Culture of Self-Help) – so tudi priročniki za samopomoč. Ti so, ko so postali dostopni širšemu krogu bralcev, njihovo življenje zapletli, namesto da bi ga poenostavili, piše Eva Illouz – z razumevanjem lastne notranjosti so pri nekaterih izbruhnile namišljene travme in bolezni. Morda dobro izhodišče za razpravo o tem, zakaj se danes besede izgorelost, anksioznost in depresija uporabljajo skoraj tako pogosto kot prehlad, pri tem pa posamezniki, ki so prebrali en sam priročnik za samopomoč na to temo in se v njem našli, žal ne vedo, kaj v resnici pomeni živeti z depresijo ali popolnoma izgoreti.
V še enem delu z intrigantnim naslovom Zakaj ljubezen boli (Why Love Hurts) Eva Illouz piše o pojmu izbire – kot posledica transformacije družbe v kapitalistično in konzumeristično je ta po njenem prav tisto, kar nam trenutno povzroča največ bolečine v ljubezenskih odnosih. »Na voljo imamo vse te različne izbire in mislimo si, da je to svoboda, vendar ni. Kompleksna paleta možnosti ni vedno svoboda,« pravi. »Pred moderno dobo so se ljudje za poroko odločali na podlagi socialnih obveznosti in konvencij. Moderni ljudje pa to počnejo iz želje, da bi realizirali svoj notranji jaz, dobili potrditev. Predmoderni človek je obvezo do partnerja čutil že ob preprosti izjavi ljubezni, moderni človek pa ima možnosti raje ves čas odprte, tudi po tem, ko se že poroči.«
Njena za zdaj edina v slovenščino prevedena knjiga je Hladne intimnosti: oblikovanje čustvenega kapitalizma, ki je pri založbi Krtina izšla leta 2010, spremno besedo zanjo pa je napisal Slavoj Žižek. V njej obdela tudi spletne zmenke, ki leta 2008, ko je delo izšlo v izvirniku, sploh še niso bili tako razširjeni, kot so danes (Tinder in podobne aplikacije za zmenke so se pojavili šele nekaj let kasneje) – pa tudi pravila so se v tem času malo spremenila. Ljudje so pred desetimi leti na spletu še iskali pravo ljubezen (to Eva Illouz sicer zavrne kot možnost, kajti po njenem mnenju je na internetu, v nasprotju z iracionalno ljubeznijo v živo, na delu racionalna izbira, ki onemogoča prava čustva), danes pa so spletni zmenki predvsem dogovori za hitra, neobvezujoča srečanja. Tako tudi ne drži več njena trditev, da je telo v svetu spletnih zmenkarij manj pomembno od osebnostnih lastnosti – večina aplikacij in spletnih strani, ki so danes v rabi, temelji prav na videzu. Gotovo bo na predavanju mogoče slišati nekatere prilagoditve na to temo.
Ena od dimenzij dela Eve Illouz je poskus razumevanja prepletenosti družbenih razredov in čustev. Sprašuje se, ali obstajajo nekateri čustveni vzorci, ki jih lahko povezujemo z družbeno močjo, pa tudi, ali imajo ljudje, ki pripadajo srednjemu in višjemu srednjemu sloju, pri nadzorovanju čustev prednost pred socialno šibkejšimi, kako se ta dominacija vzpostavlja in kakšna je njena narava.
Poleg Eve Illouz letošnja Fabula gosti še nekaj zanimivih imen: v glavnem festivalskem delu bodo na primer nastopili ena najbolj znanih ruskih pisateljic Tatjana Tolstoj, nominiranec za nagrado man booker Fiston Mwanza Mujila, nemški pisatelj Ingo Schulze, Goncourtov nagrajenec Eric Vuillard in britanska literarna senzacija Rachel Cusk.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.