Božidar Jezernik: Jugoslavija, zemlja snova

+ + + + +

V sedemdesetih, ko sodobni prevodi humanistike in družboslovja na Slovenskem niso izhajali, je bila založba XX. vek eno redkih oken na zahod. Tokrat spet prinaša delo avtorja, ki ga v slovenskem jeziku še ni najti. Knjiga prof. Jezernika ne obravnava nastanka in razpada jugoslovanske države, ampak genezo pojma Jugoslavija ter se zatorej konča z nastopom Titovega režima, ki idejo naroda in države nadomesti s kultom velikega vodje. Pisana je predvsem z zornega kota slovenstva in osvetljuje manj znano zgodovino, ki jo rekonstruira iz časnikov in knjig. Protiturška vstaja v Bosni 1875 je sprožila dotlej neznano identifikacijo s Srbi, ki so jih časniki poimenovali »srbski bratje«, obenem so se javljali številni prostovoljci, ki so okrepili vstajnike.

Po ruskem vstopu na srbsko stran v vojni s Turki se je v deželi razmahnil panslavizem, ki se je kazal celo v otroških igrah, v katerih so se bojevali »Rusi« s »Turki«. Balkanski spopadi so povzročili konfrontacijo med slovenskimi in nemškimi časniki; vojno 1912 so tako prvi opisovali kot spopad kulture z barbarstvom, krščanstva z islamom, drugi pa so slikali Turke kot branilce Evrope. Avtor postreže z detajli, ki plastično predstavijo duh časa: ko je kralj Peter pozval ljudstvo v vojsko, se je javilo toliko prostovoljcev, da so morali številne poslati domov; ko je bil v atentatu ubit Ferdinand, je oblast zrežirala protisrbsko razpoloženje s tem, da je njegovo truplo na komemoracije vozila od mesta do mesta. Nova država SHS je poskušala izoblikovati enotno jugoslovansko idejo z uvedbo praznikov, kot je denimo vidovdan, in postavljanjem spomenikov kralju in srbskim junakom, toda na Slovenskem so oblikovali Zvezo slovenskih vojakov, ki je organizirala proslave ob odkritju spomenikov padlim na avstro-ogrski strani in perspektivo preobrnila v slavljenje slovenskih vojakov. Intrigantno branje preteklosti.