Dajte nam že enkrat ta NUK 2

»V nekaj letih naj bi v Ljubljani dobili stavbo, ki naj bi bila središče slovenskega znanja – novo Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK),« beremo na začetku članka, ki smo ga v Mladini objavili leta 2008. No, piše se leto 2019 in o NUK 2 še vedno ni ne duha ne sluha, namesto tega lahko na kraju, kjer naj bi stavba stala, ne ravno poceni parkiramo. Razlogov za to je več – eden od njih je gotovo ta, da je predlog za novi NUK Marka Mušiča, ki je na natečaju zmagal leta 1989, vmes zastarel. Konec koncev je tudi članek, iz katerega je omenjeni navedek (napisala sta ga arhitekta Boris Matić in Nejc Černigoj), takrat pozival k ustavitvi projekta NUK 2, ker je bolje, da nove knjižnice nimamo, kot da imamo arhitekturno zastarelo knjižnico.

Dobro, pritisk arhitekturne srenje je bil dovolj močan, da se je projekt v resnici ustavil, izpeljali so nov natečaj in leta 2012 je bil izbran projekt biroja Bevk Perovič, 2013 pa odkupljena idejna rešitev, vendar se od takrat – pet let – ni zgodilo nič. Zakaj? Ko smo že pri tem, kaj se je dogajalo tistih 20 let do točke, ko smo ugotovili, da je Mušičev projekt zastarel? Nič, projekt NUK 2 je pač stal, stal pa je po besedah urednice revije Outsider Nine Granda v radijski oddaji Studio ob 17h, kjer je bil govor prav o tej temi, zato, ker se sicer vsi strinjajo, da je NUK 2 nujen, a se vedno najde kakšna stavba, ki je nujnejša. Potrebujemo na primer tudi novo Dramo, novo železniško postajo ... Toda očitno se nič od navedenega ne premika nikamor, ker se odgovorni za izvedbo teh projektov ne morejo zares odločiti, kateri naj bi bil prednosten.

Revija Outsider je ponovno sprožila javno razpravo o NUK 2, posvetila mu je večji del svoje zadnje številke. Pobuda je bila dobro sprejeta, saj je sledila okrogla miza Kje so zidovi NUK 2 na pravkar končanem Festivalu literature sveta – Fabula, ki je bila odlično obiskana, potem pa še omenjena oddaja na prvem programu Radia Slovenija. Predvsem okrogla miza kaže, da bi se lahko letos končno zgodilo kaj, s čimer bi se projekt NUK 2 premaknil z mrtve točke. V razpravi je sodeloval tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ki je dejal – s pripombo, da tega sicer ni imel namena povedati –, da je letos na vrsti končanje projektne dokumentacije, za katero mislijo nameniti milijon evrov. To je pomemben korak, kajti prav končanje dokumentacije je prvi pogoj za to, da se jasno govori o naložbi in se ta zahteva, kot je dejala Nina Granda. Res naj bi na podlagi dokumentacije v prihodnjem letu namenili (vsaj) naslednjih milijon evrov za gradbeno dovoljenje, zatem pa potrebovali še dve do tri leta za začetek gradnje.

Projekt NUK 2 je vreden približno 50 milijonov evrov, kar v bistvu sploh ni toliko, če pomislimo, da so – kot poroča Outsider – toliko namenili za univerzitetno knjižnico v Helsinkih, konec koncev pa toliko stane le pet kilometrov srednje zahtevne avtoceste ali 1,4 kilometra drugega tira. A čeprav NUK 2, če ga pogledamo s tega vidika, ni zares draga naložba, je treba razliko med staro in novo stavbo dobro skomunicirati – kot je v Studiu ob 17h opozoril arhitekt Boštjan Vuga. »Ljudje si ne znajo predstavljati, kaj bo nova stavba prinesla mestu, turizmu in tako dalje,« je dejal. To ni napačen poudarek, kajti ni tako malo skeptikov, ki se sprašujejo, ali v dobi digitalizacije sploh še potrebujemo knjižnice, kamor bi hodili po gradivo, kaj šele NUK 2.

Knjižnice vsekakor potrebujemo, a morda ne v klasičnem smislu. Prvič zato, ker bodo knjižnice, sploh pa NUK, ne glede na digitalizacijo ostale kulturno središče naroda. Drugič pa, ker so njihovi najhvaležnejši uporabniki študentje, zanje pa so knjižnice in čitalnice po Ljubljani že zdavnaj postale premajhne oziroma jim ne ponujajo ustrezne infrastrukture za študij in raziskovanje – njihove potrebe so se od časov, ko je nastal NUK 1, že zdavnaj spremenile, število študentov se je tudi občutno povečalo.