Eterična milina ob kremni juhi

Tine Vrabič, programski vodja Kluba K4 ter producent in didžej, ki deluje pod psevdonimom Nitz, je po letih prirejanja ambientalnih dogodkov odkril popoln recept za serviranje meditativne elektronike: v intimnem vzdušju, med rastlinami in s krožnikom kremne juhe. Izkušnje je nabiral z organizacijo letnih dogodkov Chill&Grill, ki se na različnih podeželskih lokacijah z vsako izvedbo čedalje bolj oddaljujejo od rejva in se osredotočajo predvsem na spokojno posedanje na travi ob poslušanju eteričnih zvočnih eksperimentov. A očitno se Nitz zaveda, da je prepuščanje mehkim zvokom ambientalne elektronike v mirnem okolju stvar, ki se mora dogajati pogosteje kot zgolj enkrat na leto. Zato prireja AmbientSoup, serijo edinstvenih glasbenih dogodkov, ki jih gosti v izjemno domačnem in fotogeničnem fundusu rekvizitov Cepelin. Organizatorji na poslušalnice sprejmejo največ štirideset obiskovalcev, ob poslušanju toplega dronanja pa jih še dodatno pogrejejo z juho. Prejšnji četrtek je na osmem AmbientSoupu v novi, ambientalni podobi presenetil kamniški rap trojec Matter.

Trio je svoj – sicer udaren koncertni repertoar, poln nabasiranih trap beatov in nahajpanega dretja – preobrazil v izrazito spokojno, melanholično, skoraj zunajzemeljsko zvočno izkušnjo. Nikomur izmed navzočih se ni niti sanjalo, kaj bi lahko od Matter pričakovali v kontekstu ambientalne glasbe, a trojec je z novim setom, ustvarjenim posebej za ta dogodek, prepričal kot še nikoli. Pravzaprav tudi njihovi studijski izdelki pod fasado trap ognjevitosti skrivajo veliko potenciala za blaženo spaced-out doživetje. To je opazil tudi Mladinin glasbeni kritik Goran Kompoš v recenziji njihove najnovejše plošče Troglav, ki jo je ocenil kot odlično: kot največje presenečenje na plošči je izpostavil prav »žanrsko izmuzljive, melodično opojne, elegantne elektronske zvočne pokrajine, ki bi se bolj domače kot na plesiščih počutile v kakšnem zakajenem, bohemskem jazzovskem klubu«. Na koncertu se je ta trditev izkazala kot povsem resnična, čeprav smo zvočni eksperiment trojca namesto v jazz klubu poslušali v skladišču rekvizitov. Čeprav je v fundusu Cepelin kajenje prepovedano, je tokratna različica njihove glasbe zvenela tako zamegljeno, da je v poslušalcu pričarala občutek bivanja v zakajeni komori, v kateri dim premetavajo globoki basi zamolklega cloud rapa.

Poslušalci in nastopajoči smo sedeli na udobnih naslonjačih ter se prepustili težko naefektiranemu repanju, šepetanju in subtilnemu autotune petju Dacha in Tunje, ki sta se tokrat z vokalom nepretenciozno umaknila v ozadje zvočne slike. Pa tudi juha, ki so jo postregli organizatorji, je bila izvrstna: gosta kremna brokolijeva župa, okrašena z orehi, namesto s soljo pa smo jo začinili s svežim kozjim sirom.